Kje se počutite najbolj domače? V scenaristični sobi, montaži ali na snemalnem prizorišču? Kje je vaš dom?
Mislim, da je najmanj stresno na snemalnem prizorišču, saj takrat večina težav pripada drugim ljudem. Verjameš, da je bilo vse najtežje delo opravljeno že v fazi priprav, da igralci vedo, kje se njihovi liki nahajajo v zgodbi in kako jo gradijo, ter da imajo režiserji jasno vizijo snemanja. Takrat se ukvarjaš predvsem z drobnimi podrobnostmi, ki nastanejo tisti dan – z razporeditvijo igralcev v prizoru, manjšimi igralskimi niansami in tistimi srečnimi naključji, ki se zgodijo, ko je vse dobro pripravljeno.
Kljub temu mislim, da sem najsrečnejši takrat, ko pišem. Še vedno obožujem ta samotni proces sedenja ob scenariju in pisanja. To je moj najljubši del dela. Glede na to, kako izpostavljena je serija javnosti in kako velika ekipa ljudi sodeluje pri njenem nastajanju, obstaja v meni tudi precej introvertiran del, ki resnično uživa v tej samoti. Sam v pisarni, obdan z meči in zmajevimi jajci, medtem ko pišem.
Po deljenih odzivih na konec druge sezone, ste imeli občutek, da je treba v tretji sezoni kaj spremeniti?
Ne, nadaljevali smo po načrtu, ki smo ga imeli že od samega začetka. K seriji smo vedno pristopali z jasno vizijo in se je tudi držali, ne da bi se preveč ozirali na odzive in šum, ki nastane med posameznimi sezonami.
To zgodbo smo od začetka zasnovali kot celoto v štirih sezonah. Gledalci morajo med posameznimi poglavji sicer čakati po dve leti, vendar gre na koncu za eno samo zgodbo, ki jo pripovedujemo. Burno reagirati sredi pripovedi je podobno, kot če bi med gledališko predstavo rekli, da vam ni všeč smer zgodbe, čeprav sta do konca ostala še dva dejanja.
Razumem frustracijo zaradi dolgega premora med sezonami, vendar ustvarjanje takšne serije zahteva ogromno časa. Ko so scenariji dokončani, priprave in snemanje trajajo približno eno leto, nato pa potrebujemo še sedem ali osem mesecev za izdelavo zmajev in vizualnih učinkov. Preprosto ni mogoče posneti nove sezone vsako leto. Žal mi je, a odločili ste se biti oboževalci serije House of the Dragon.
Po čem se tretja sezona po tonu razlikuje od prejšnjih?
Mislim, da je ton serije od samega začetka precej dosleden. To je zgodba iz Westerosa, šekspirjanska družinska tragedija. O tem smo se veliko pogovarjali že v najzgodnejših fazah razvoja serije.
Kljub temu pa vzdušje v tretji sezoni postaja temačnejše in bolj mračno. V prvih dveh sezonah so obstajali trenutki, ko ste morda lahko verjeli, da bodo liki odložili orožje in našli drugačen način za rešitev spora. Toda z naraščajočimi izgubami na obeh straneh se začne neskončen krog maščevanja, v katerem ljudje pogosto sploh ne vedo več, kje se je vse skupaj začelo.
V seriji se pojavlja pomembno vprašanje: kaj je bil pravzaprav prvi udarec v Plesu zmajev? Je bila to smrt Viserysove žene, njegovo imenovanje Rhaenyre za naslednico ali Aemondova izguba očesa? Liki so izgubili izpred oči sam začetek konflikta, vendar v sebi nosijo ogromno bolečine, zamer in grenkobe.
Ko želja po maščevanju in zmagi postaja vse močnejša, postajajo tudi moralne meje vse bolj zabrisane. Zato boste skozi preostanek te sezone in tudi v zadnji sezoni spremljali vse temačnejše vzdušje. Ključna beseda tretje sezone je neizogibnost.
Oboževalci vsako sezono pričakujejo še večji spektakel. Kako uspevate izpolniti ta pričakovanja?
To je ena od stvari, zaradi katerih ponoči pogosto ne spimo. Na srečo sem obkrožen z izjemno ekipo ljudi, ki mi pomaga ustvarjati to serijo.
Na vrhuncu produkcije pri seriji sodeluje približno 2.500 ljudi, ki skupaj sledijo isti ustvarjalni viziji, in to je res nekaj posebnega. Imamo najboljše strokovnjake z različnih področij – režiserje, scenariste, scenografe, kostumografe in številne druge. Vsi si želijo preseči sami sebe, predvsem zato, ker jih to delo iskreno navdušuje.
Po vsaki sezoni si rečemo: »Dobro, zdaj moramo ustvariti nekaj še večjega.« To je ogromen izziv, vendar se vse začne pri zgodbi in čustvih. Trudimo se, da gledalcem postane mar za like in njihovo usodo, šele nato okoli tega gradimo spektakel.
Na srečo nam knjiga ponuja ogromno materiala in usmeritev. Naša naloga je, da vse to dramatiziramo ter prenesemo na zaslon v epski in vizualno impresivni obliki.
Tretja sezona se začne z veliko bitko. Zakaj ste jo raje prihranili za začetek nove sezone kot za konec druge?
Ne bi rekel, da smo jo prihranili. Bolj gre za logistične izzive in vprašanje, kako nekaj tako obsežnega izpeljati na pravi način.
Govorimo o največji pomorski bitki v zgodovini Westerosa, kar nikakor ni majhen zalogaj. Gledalci so vajeni, da se sezone Igre prestolov razvijajo postopoma, nato pa proti koncu eksplodirajo v velikem vrhuncu. Mi smo želeli ubrati drugačen ritem in začeti odločno že na samem začetku.
Takoj ko zazvoni zvonec, zadamo prvi veliki udarec. Mislim, da bo to gledalce prijetno presenetilo, saj se sezona začne izjemno intenzivno. Hkrati pa s tem postavimo ton vsemu, kar sledi.
In ne, celotnega proračuna nismo porabili za prvo epizodo, čeprav se bo morda komu zdelo tako. Prava eskalacija šele prihaja. Od tega trenutka naprej zares vstopamo v najresnejšo fazo zgodbe in mislim, da nihče in nič več ni zares varno.
Kakšen je bil največji izziv med snemanjem tretje sezone?
Vse je bilo ogromno. Prva sezona je bila zahtevna zaradi pandemije covida in zelo dolgega snemalnega urnika. Druga sezona je bila precej večja od prve, tretja pa je znatno obsežnejša od druge.
Skupno smo imeli približno 314 snemalnih dni v dveh državah in na treh velikih lokacijah: v Londonu, njegovi okolici ter v severnem Walesu. V določenih obdobjih so hkrati snemale celo tri snemalne ekipe.
Poleg tega je skozi celotno sezono prisotnih veliko obsežnih akcijskih prizorov, ki so morali biti načrtovani do najmanjše podrobnosti. Tudi manjši prizori pogosto prerastejo v velik produkcijski izziv.
Vsak prizor z zmajem zahteva izjemno količino priprav. Vedeti morate, kdo ga jezdi, kje pristane in kako bo prizor videti v končni podobi. V nekem trenutku je ustvarjalni del dela zaključen, nato pa vse skupaj postane predvsem vprašanje logistike. Takrat moraš začeti razmišljati kot producent.
Ali se na snemanju kdaj pojavijo trenutki, ki vas presenetijo in zaradi katerih spremenite fokus zgodbe ali lika?
Seveda. Čeprav se zelo dosledno držimo načrta in so scenariji dokončani že pred začetkom snemanja, nekatere stvari na snemanju preprosto zaživijo na nepričakovan način.
Včasih je to povezano z določenimi liki, drugič pa to odkrijemo šele v montaži. Prav v tem je čar postprodukcije. Na voljo imate ogromno materiala in lahko oblikujete način, kako gledalci doživljajo posamezne like.
Vrhunski igralci vam pogosto ponudijo več različnih interpretacij istega prizora, nato pa lahko v montaži izbirate med različnimi niansami in kombinacijami, ki pomembno vplivajo na to, kako občinstvo razume določen lik.
Vedno pravim, da moraš ostati odprt in dovoliti, da te serija preseneti. Mislim, da je prav to eden od razlogov, zakaj je serija tako uspešna.
Rhaenyra je bila dolgo predstavljena kot zelo empatičen lik, v tretji sezoni pa raziskujete tudi njeno temnejšo plat. Kako ste pristopili k tej preobrazbi?
Prav v tem je bistvo serije. Tako kot v Igri prestolov se tudi tukaj liki spreminjajo zaradi svojih izkušenj in okoliščin.
Jaime Lannister iz prve epizode ni isti človek kot Jaime v poznejših sezonah. Enako velja za naše like. To, kar je nekdo v določenem obdobju svojega življenja, še ne pomeni, da bo takšen ostal za vedno.
Ne ustvarjamo enodimenzionalnih televizijskih likov. Postavljamo jih pod pritisk, soočamo jih z izgubami, močjo in travmami ter opazujemo, kako jih vse to spreminja.
Rhaenyra je odličen primer tega. Odraščala je ob Viserysu, ki je bil zelo kompleksen in nepopoln kralj. Vanjo je močno verjel, zato skuša vladati po njegovih načelih, še posebej v drugi sezoni.
Toda v nekem trenutku je prisiljena sprejemati moralne kompromise zaradi svoje družine, zaradi sebe in zaradi krone. Poleg tega so tu še velika vprašanja usode in prerokb.
Zelo nas je zanimalo, kaj se zgodi, ko nekomu dopovedujete, da so ga bogovi izbrali za vladarja, hkrati pa razpolaga z močjo šestih zmajev. Na neki točki začne verjeti lastni propagandi in prepričanju, da lahko doseže prav vse.
Kako daleč ste s četrto sezono?
Na četrti sezoni že aktivno delamo. Prve različice scenarijev že pošiljamo HBO-ju. Seveda jih bomo še mesece izpopolnjevali, saj scenarijev praktično ne izpustim iz rok, dokler jih produkcija dokončno ne prevzame.
Vendar še nikoli nismo bili tako daleč v procesu priprave nove sezone, medtem ko smo hkrati zaključevali prejšnjo. To samo potrjuje, kako dobro utečen je celoten ustvarjalni in produkcijski proces.
Gre za četrto in hkrati zadnjo sezono – sklepno dejanje zgodbe, ki jo želimo pripovedovati že vrsto let. Zato smo vsi izjemno navdušeni nad tem, kar prihaja.
Članek je prevzet s portala Journal.rs.
Foto: Press
