

Filmski maraton: Španski filmi skrivajo nekaj najboljših evropskih naslovov. Izbrali smo jih deset
Čeprav morda niso tako poznani kot njihovi italijanski in francoski sosedje, španski filmi skrivajo nekaj najboljših filmskih naslovov. O španski kinematografiji se največ govori v kontekstu dveh velikih režiserjev, Luisa Buñuela in Pedra Almodóvarja, vendar je tu še veliko imen, ki so prispevala k temu, da je Španija postala pomembna filmska država. Če imate dovolj ameriških produkcij in Hollywooda, imate radi evropske filme ali pa samo iščete nekaj novega za ogled, v našem filmskem maratonu izpostavljamo deset španskih filmov, ki si jih morate ogledati.

Viridiana (1961)
V anketi španske filmske revije Caimán Cuadernos de Cine je bil film Viridiana leta 2016 razglašen za najboljši španski film vseh časov. Gre za nadrealistično satirično dramo, ki je bila ob izidu leta 1961 v Španiji dejansko prepovedana zaradi kritiziranja Katoliške cerkve. Film je režiral Luis Buñuel, eden najvplivnejših ne le španskih, temveč tudi svetovnih režiserjev. Navdihnil je številne režiserje, ki so prišli za njim. Viridiana spremlja naslovno junakinjo, mlado redovnico, ki bo kmalu izrekla večne zaobljube. Na zahtevo svoje predstojnice obišče ovdovelega strica.

The Executioner (1963)
The Executioner velja za eno od klasik španskega filma. Gre za še eno satirično filmsko zgodbo, ki jo je režiral Luis García Berlanga. Zgodba spremlja pogrebnika, ki se poroči s hčerko ostarelega rablja in mora po tastovi upokojitvi prevzeti njegovo delo, čeprav si tega ne želi. Kljub črnemu humorju, ki prežema film, so zadnji prizori srhljivi, Berlanga pa zelo jasno izrazi svoje stališče do smrtne kazni.

Tristana (1970)
Luis Buñuel je sicer najbolj znan po francoskih filmih, ki jih je ustvarjal. Tristana predstavlja njegovo vrnitev h španskim koreninam in je bila leta 1971 nominirana za najboljši mednarodni film na podelitvi oskarjev. Gre tudi za njegov zadnji španski film pred njegovo smrtjo leta 1983. Tristana je špansko-francosko-italijanska koprodukcija, posneta po istoimenskem romanu. Spremljamo nedolžno in mlado žensko, ki jo igra legendarna Catherine Deneuve, ta pa kmalu po materini smrti postane varovanka srednjih let starega plemiča, ki jo želi nadzorovati.

Jamón Jamón (1992)
Zdaj prihajamo do filma, ki je svetu predstavil danes eno najbolj znanih španskih igralk, Penélope Cruz. Gre za film Jamón Jamón, v katerem igra tudi Javier Bardem, danes soprog Penélope Cruz. Film je romantična tragikomedija, osredotočena na mlado žensko po imenu Silvia (Cruz). Ta zanosi z Josejem Luisom (Jordi Mollà), potomcem vplivne družine, ki ima v lasti imperij tovarn spodnjega perila. Njegova mati Conchita (Stefania Sandrelli) zveze ne odobrava, zato najame modela spodnjega perila in nekdanjega bikoborca Raúla (Bardem), da jo zapelje.

All About My Mother (1999)
Eden najbolj znanih filmov režiserja Pedra Almodóvarja je All About My Mother. V glavni vlogi nastopa Cecilia Roth, znana kot »Almodóvarjevo dekle«, saj sta veliko sodelovala. Gre za zares izjemen film in dobitnika oskarja za najboljši mednarodni film. Film je dramedija, ki spremlja Roth v vlogi žalujoče matere, katere sin umre v prometni nesreči, pa tudi preobremenjeno igralko, njenega ljubosumnega ljubimca in nosečo redovnico. All About My Mother se ukvarja s temami, kot so AIDS, spolna identiteta, homoseksualnost, vera in eksistencializem.

Talk to Her (2002)
Še en izjemen Almodóvarjev film je Talk to Her, temačna mystery romanca. Zgodba spremlja dva moška, ki ju povezuje nenavadno prijateljstvo, medtem ko skrbita za dve ženski, ki sta obe v globoki komi. Film je prav tako prejel oskarja, in sicer za najboljši izvirni scenarij, kar je eden redkih primerov, ko je film, ki ni v angleškem jeziku, zmagal v tej kategoriji. Film velja za enega najboljših filmov 2000. let in za Almodóvarjev magnum opus.

The Orphanage (2007)
J. A. Bayona je režiral danes že znani grozljivko The Orphanage, ki predstavlja njegov režiserski prvenec. Film spremlja žensko, ki svojo družino pripelje nazaj v svoj dom iz otroštva, ki je bil nekoč sirotišnica za otroke s posebnimi potrebami. Kmalu začne njen sin komunicirati z nevidnim novim prijateljem. Film je odprl filmski festival v Cannesu leta 2007, kjer je prejel 10-minutni aplavz in vsesplošno pozitivne kritike. Danes velja za sodobno klasiko žanra ter španske in mehiške kinematografije, obstaja pa tudi ameriška predelava.

The Skin I Live In (2011)
Če imate radi filme z dobrim plot twistom, si morate The Skin I Live in vsekakor ogledati. Režiral ga je Almodóvar, v glavni vlogi pa nastopa Antonio Banderas. Gre za psihološki triler, v katerem Banderas igra briljantnega plastičnega kirurga. Preganjan zaradi tragedij iz preteklosti ustvarja vrsto sintetične kože, ki je odporna na vse vrste poškodb. Njegov poskusni zajček je skrivnostna in nepredvidljiva ženska, ki ima ključ do njegove obsesije.

Official Competition (2021)
Če iščete manj znano nenavadno komedijo, si oglejte Official Competition. Igralsko zasedbo sestavljajo legende, Penélope Cruz, Antonio Banderas in Oscar Martinez. Film spremlja bogatega poslovneža, ki najame slavnega filmskega ustvarjalca, da bi mu pomagal posneti veliko filmsko uspešnico. Režirala sta ga Mariano Cohn in Gastón Duprat.

Society of the Snow (2023)
Naš seznam španskih filmov zaključujemo s filmom Society of the Snow režiserja J. A. Bayone. Gre za Netflixovo pustolovsko dramo, ki spremlja neverjeten resnični dogodek, ko letalo z urugvajsko ragbijsko ekipo strmoglavi na ledenik v Andih. Nekaj potnikov, ki preživijo padec, se znajde v enem najtežjih okolij za preživetje na svetu. Film je pretresljiv in ganljiv ter posnet z veliko občutka. Bil je nominiran za dva oskarja, med drugim za najboljšega mednarodnega filma.
Članek je prevzet s portala Journal.hr.
Foto: IMDb, Profimedia




