Žanr true crime že leta osvaja Netflix, saj riše mračne portrete resničnih zločinov in napetih preiskav. Od serij, ki skrbno rekonstruirajo znane primere, do dokumentarcev, ki se poglabljajo v najtemnejše kotičke človeške narave, večina naslovov sledi predvidljivim vzorcem: dramatične preiskave, pričanja, sodni postopki. S svojim pristopom k temi izstopa dokumentarni film The Perfect Neighbor režiserke Geete Gandbhir, ki nas popelje skozi tiho napetost sosedskih odnosov in tragedijo, ki razkriva plasti človeške zapletenosti.
Prvotno je bil predstavljen na filmskem festivalu Sundance, kjer je prejel nagrado za najboljšo režijo dokumentarnega filma. Tisto, kar The Perfect Neighbor naredi drugačno gledalsko izkušnjo, je način pripovedovanja skozi avtentične policijske posnetke s kamer na telesih in natančno dokumentirane sosednje spore, ki so pripeljali do tragedije. Medtem ko se mnogi naslovi žanra true crime osredotočajo izključno na sam zločin, ta film raziskuje širšo sliko. Človeške odnose, sosedske napetosti in moralne dileme, ki stojijo za dogodki.
(Ni)popolno sosedstvo…
Film sledi tragičnemu dogodku, ki se je 2. junija 2023 zgodil v mestu Ocalea na Floridi. Susan Lorincz je ubila svojo sosedo Ajike “AJ” Owens skozi zaklenjena vrata, trdeč, da je ravnala iz strahu za lastno življenje. Ta primer odpira vrsto zapletenih moralnih in družbenih vprašanj, ki jih film The Perfect Neighbor spretno raziskuje. Prvo vprašanje je upravičenost uporabe zakona Stand Your Ground. Ta dovoljuje uporabo smrtonosne sile, če se nekdo počuti ogroženega. Lorincz je trdila, da je streljala iz strahu za svoje življenje, toda moralna dilema nastane pri presoji resnične grožnje. Do katere mere je strah veljaven in opravičen razlog za dejanje, ki vzame življenje?
Drugo vprašanje izpostavlja vpliv rasnih predsodkov. Owens je bila temnopolta ženska, Lorincz pa belka. Film in pričanja nakazujejo, da bi bila reakcija pravosodnega sistema drugačna, če bi bili vlogi zamenjani, kar odpira vprašanje enakosti pred zakonom in vloge družbenih stereotipov pri sodnih in policijskih odločitvah. Nadalje je tudi petdnevna zamuda pri aretaciji storilke po streljanju moralno vprašljiva. Film prikazuje, kako Lorincz ostane na prostosti, medtem ko policija preiskuje dogodek, kar gledalce postavlja pred dilemo. Ali je etično dopustiti, da oseba, ki je povzročila smrt, ostane na svobodi, dokler traja preiskava?
Film spodbuja tudi razmislek o odgovornosti skupnosti in sosedov pri preprečevanju stopnjevanja sporov. Posnetki prikazujejo večletne napetosti, prijave policiji in nesoglasja med sosedi, kar kaže, da tragedija ni nastala osamljeno, temveč kot vrhunec številnih nesporazumov, predsodkov in neustreznih odzivov okolice.
Vprašanja, ki ostajajo…
The Perfect Neighbor ni pretresljiv zaradi samega zločina, temveč zaradi vprašanj, ki jih pusti za seboj. Ni le zgodba o enem zločinu, temveč ogledalo družbe, ki se sooča s svojimi strahovi, predsodki in mejami empatije. Njegov intimen, skoraj poetično-dokumentarni pristop gledalca dobesedno potegne v vsakdan enega sosedstva in ga spremeni v nepričakovanega udeleženca dogajanja.
Film ne zahteva, da se zgražate nad tragedijo, temveč da se ustavite in premislite o strahu, predsodkih, mejah empatije ter o načinu, kako družba reagira na nasilje. Tisto, kar ga loči od drugih true crime naslovov, je njegov zadržan, a izjemno močan pristop. Brez pripovedovanja, rekonstrukcij in senzacionalizma se zgodba odvija izključno skozi pristne posnetke, ki govorijo sami zase.
Članek je prevzet s portala Journal.hr
Foto: Pexels, Netflix
