Sergej Ćetković za Journal o jubilejnih 25 letih kariere, spominih na prvi koncert in prihajajočih projektih
Ob 25-letnici vaše kariere ste se podali na veliko regionalno turnejo, ki še vedno traja. Kaj je zaznamovalo njen dosedanji potek in katere trenutke si najbolj zapomnite?
Veseli me, da lahko, ko pogledam nazaj in se vrnem k svojim prvim korakom, vidim dolgo in uspešno pot – morda težjo in počasnejšo, a zagotovo bolj pravilno. Z nasmehom lahko rečem: Hvala ti, Bog, za to priložnost ter za vsak korak in stopnico, ki je nisem preskočil. Na svojo pot gledam kot na maraton, ki ga je treba teči premišljeno in dolgo, ne pa kot na tek na 100 metrov.
Svojo kariero sem gradil izključno z glasbo, brez želje, da bi nase opozarjal na kakršen koli drug način – s sredstvi, ki so danes morda bolj priljubljena, ali s škandali, ki so pogosto del sodobnega novinarstva in karier številnih ljudi iz javnega življenja.
Če se ozrete na svojo dolgoletno kariero, na kateri trenutek ste najbolj ponosni? Kateri je bil posebej zahteven in katerega vedno radi znova pripovedujete?
V današnjem času, ob vseh izzivih, ki jih prinaša ta moj – če mu tako lahko rečem – poklic, sem ponosen nase, na svoja stališča in na to, da sem vse gradil počasi in iskreno, skupaj s svojo družino, občinstvom in prijatelji.
Čeprav sem bil precej zadržan in sramežljiv, še posebej na začetku svoje kariere – lahko rečem tudi negotov –, sem vesel, da sta moj glasbeni okus in želja, da se predstavim s svojo glasbo, obstala brez koketiranja in brez želje, da bi se komu na silo prikupil. Svojo glasbeno zrelost zdaj čutim močneje kot kadarkoli prej in želim povedati ter ustvariti še veliko. Blagoslovljen sem, kot sem že dejal, da sem tam, kjer sem, in da lahko govorim v najbolj univerzalnem jeziku na svetu – jeziku glasbe.
Čeprav ste v svoji karieri nastopali v številnih mestih in državah, se še vedno spomnite svojega prvega koncerta? Kako je potekal in kje je bil?
Po izidu mojega tretjega studijskega albuma Kad ti zatreba in pesmi Pogledi u tami se je začelo novo poglavje v moji karieri – takrat se je tudi uradno začela moja koncertna pot.
Ker sem svoj prvi uspeh in svoje prvo občinstvo dobil v svoji Črni gori, v rodni Podgorici, je bila moja želja, da bi bil tudi ta prvi koncert z velikim bendom prav tam, zanje. To je eden izmed trenutkov, ki se ga bom spominjal vse življenje. Ponosen sem, da sem pel svojemu rodnemu mestu in svoji družini, ki je sedela v prvih vrstah.
Za vaše koncerte je značilno, da se skoraj vedno išče karta več. Kako potekajo priprave pred odhodom na oder in ali imate kakšne posebne rituale?
Čeprav je tišina pred odhodom na oder zelo pomembna in potrebna, ne maram biti izoliran – rad imam ljudi okoli sebe. Morda je prav zato trema, ki jo skoraj vedno občutim pred vsakim nastopom, nekoliko blažja in lažje obvladljiva.
Kozarec dobrega vina ali viljamovke ter obvezna molitev Oče naš tik preden stopim na oder, na deske, ki pomenijo življenje. Ta prvi korak, prvi reflektor, ki ga začutim na obrazu, poskrbi, da vse skrbi v trenutku izginejo. Takrat sem miren, zbran in preprosto – svoj na svojem.
V okviru omenjene turneje, s katero obeležujete 25 let svoje kariere, so za marec napovedani veliki koncerti v Zagrebu in Splitu. Vmes boste praznovali tudi svoj 50. rojstni dan. Ali bodo zato prihajajoči koncerti še posebej posebni in ali pripravljate kakšna presenečenja?
Vsak koncert je posebna zgodba, marčevski koncerti, praznovanje dneva žena in mojih prvih 50 let pa so zgodba zase. Zato smo turnejo poimenovali Sergej Live Tour 5.0, saj bo občinstvo uživalo v novi, zrelejši in izboljšani različici mene. Pripravljamo res odlične koncerte, polne dobre energije in čustev, ki ostanejo v spominu za vedno. Občinstvo ve, da nisem eden tistih, ki bi se na odru varčevali – z vsako pesmijo se želim zahvaliti za vsa ta leta, ki jih živimo skupaj in v katerih ustvarjamo spomine, ki ostajajo.
Vaše pesmi, od katerih imajo številne sloves brezčasnih, pogosto veljajo za soundtrack najglobljih čustev – ljubezni, hrepenenja, veselja in žalosti. Skozi njih pripovedujete zgodbe, v katerih se lahko najde vsak posameznik. Kako poteka proces nastajanja pesmi in kako se je skozi leta spreminjal?
Balade so del mojega avtorskega izraza, nekaj, po čemer sem prepoznaven vsa ta leta. So del mene in lahko rečem, da so moje naravno okolje, v katerem se najbolje počutim in diham. Odpirajo nešteto dimenzij in prav skozi njih lahko najbolje povem vse te velike ljubezenske zgodbe.
Pogosto me sprašujejo, kje najdem navdih, a moj odgovor ostaja enak. Navdih vedno najde mene. Ne glede na to, koliko sem se trudil, da bi kakšno pesem napisal načrtno, mi to nikoli ni zares uspelo. Pesmi se preprosto zgodijo, v trenutku se razlijejo po papirju in tipkah, včasih pa se najprej napovedo skozi kakšen stavek ali celo besedo med vožnjo, včasih celo v sanjah.
Kar sem se v vseh teh letih naučil, je to, da pesmi same izberejo svoj čas in prostor in da ničesar ni mogoče ustvariti na silo.
Konec leta 2025 ste izdali pesem Ljube, ki je zelo hitro osvojila srca občinstva. Ali nam lahko že zdaj razkrijete, kdaj prihaja nova pesem in kaj lahko pričakujemo v prihodnjem obdobju?
Vesel sem, da sva z mojo prijateljico Aleksandro Milutinović po nekajletnem premoru in po pesmi Prokleta bila ponovno ustvarili čudovito sodelovanje z Ljubav nema ništa s tim, ki je prav tako pristala v mojih rokah.
Komentarji so čudoviti in zdi se mi, da smo ustvarili eno tistih pesmi, ob katerih poslušalec ne more ostati ravnodušen. Z aranžmajem in produkcijo mojega prijatelja Mahirja Sarihodžića ter ekipe, s katero sem posnel tudi videospot, Aleksandra Kerekeš Keki in Džejlan Ibrahimović, smo uspeli na nekoliko drugačen in bolj umetniški način pripovedovati še eno ljubezensko zgodbo.
Vesel sem, da me je Ljube našla in dovolila, da jo poimenujem svojo in jo vključim v repertoar. V prihodnjem obdobju pripravljam še več dobre glasbe in nekaj zanimivih duetov, ob katerih bo, upam, občinstvo uživalo.
Foto: Kristina Ćetković
