Moje tretje življenje, Daniela Krien
Roman odpira vprašanje, kako se sploh pobrati po dogodkih, ki nam vzamejo del identitete. Glavna junakinja Linda se znajde brez vsega, kar je nekoč tvorilo temelje njenega vsakdana. Ostane brez družine, rutine in občutka varnosti. Svet, ki se ji je dolgo zdel stabilen, izgine skoraj čez noč. V tem razpadu se začne njena pot, ki je sestavljena iz tihih odločitev in počasnih premikov naprej.
Pripoved se poglobi v občutke krivde, tišino žalovanja in vprašanje, kako na ruševinah prejšnjega življenja zgraditi nekaj novega. Knjiga poudarja, da se moč pogosto skriva globoko v notranjosti in da se resnični premiki zgodijo v trenutkih, ko ostanemo sami s sabo. Gre za zgodbo, ki jo oblikuje izjemno natančen jezik in slog, značilen za avtorico, ter občutek za psihološke odtenke sodobnih žensk.
Skrito v snegu, Viveca Sten
Prvi del nove serije kriminalk dog dogaja v zasneženih švedskih gorah, kjer idila hitro razpade. Mraz, ki doseže minus dvajset stopinj, poveča napetost in poudari občutek nevarnosti. Ko izgine osemnajstletna Amanda, postane jasno, da bo vsaka ura pomembna. Hanna, ki se je iz prestolnice umaknila po zapletih na policiji in osebnem razhodu, se znajde v okolju, kjer miru ni.
V sodelovanju z lokalno policijo začne raziskovati skrivnost izginotja, pri čemer se vse sledi vrtijo okoli drobnega, a pomenljivega predmeta, rdeče rute. Roman prepriča z občutkom za atmosfero, ritmom zasliševanj in spoznanjem, da se v navidez varnem kraju lahko skrivajo temne zgodbe. Ljubitelji skandinavskega noirja bodo v tej kriminalki našli vse, kar imajo radi: ledeno pokrajino, kompleksne odnose in napetost, ki ne popušča.
Ali smo bili to mi, Luiza Bouharaoua
Zbirka kratkih zgodb raziskuje mlade odrasle, ki iščejo svoj prostor med omejitvami družbenih pričakovanj in lastnimi hrepenenji. Junaki so pogosto razpeti med realnostjo in sanjami, včasih pogumni, drugič izgubljeni. Pripovedi se prepletajo s prizori z južne hrvaške obale, kjer se morje pojavlja kot stalni komentator, skoraj kot odsev njihovih notranjih stanj.
Zgodbe se dotikajo identitete, ljubezenskih razmerij, razočaranj, virtualnih iluzij in prijateljstev, ki jih včasih razjedajo ločitve. Avtorica ustvarja občutek generacijske izpovedi: vse je intenzivno, vse je na preizkušnji. V ospredju so mladi, ki se soočajo s trenutki, ko je treba sprejeti odločitev, pa čeprav ni videti prave smeri. Gre za prvenec, ki je prejel več nagrad in izstopa po občutljivosti ter družbeni angažiranosti.
Otroci so zakon, Delphine De Vigan
Roman razgrne svet vplivnežev in digitalne slave skozi zgodbo, ki razkriva, kako hitro lahko meja med otroštvom in razvedrilom za množice izgine. V središču je Mélanie, najprej ambiciozna mlada ženska, pozneje mati, ki s pomočjo Youtube kanala doseže milijon sledilcev. V ospredju sta njena otroka, njuna vsakdanja opravila in trenutki, ki na spletu postanejo vsebina.
Drugi del zgodbe spremlja Claro, mlado policistko, ki se zaradi osebne tragedije pridruži preiskovalni ekipi. Ko izgine Mélaniejina hči, se začne razplesti svet, ki je bil dolgo potisnjen iz resničnosti. Preiskava razkrije, kako lahko nenehna izpostavljenost vpliva na otroško psihologijo, ter odpira vprašanja odgovornosti in nadzora. Posebnost romana je časovni preskok, ki pokaže tudi posledice, ki se pojavijo leta pozneje.
Bližina na recept, Helena Šuklje
Dvanajst kratkih zgodb povezuje občutek napetosti med tem, kar si ljudje želijo, in tem, kar jim je dano. Avtorica spaja teme, ki segajo od intime do družbenih vprašanj, od umetnosti do medicine. Pripovedi razkrivajo svet arhitektov, glasbenikov, slikarjev in posameznikov, ki se znajdejo pred vprašanji etike, ambicij in človeške bližine.
Besedila izstopajo zaradi nelinearne strukture in zmožnosti, da skozi drobne trenutke prikažejo širše napetosti sodobnosti. Vzporedno se odvijajo razmisleki o odnosih, o hrepenenju, ki ga ni vedno mogoče uresničiti, ter o tem, kako umetnost včasih ponudi tisto, česar ni mogoče doseči v vsakdanjem življenju. Gre za zbirko, ki prepriča z inovativnostjo in občutkom za jezik.
Vrnjena, Donatella di Pietrantonio
Zgodba se začne z deklico, ki trka na vrata družine, ki je ni poznala. Čez noč jo vrnejo biološkim staršem in njeno premožno, urejeno okolje izgine. Namesto udobja jo pričaka majhna, temna hiša, številni bratje in občutek, da je bila odtrgana od sveta, ki ga je imela za svojega. V središču sta njen odnos s sestro Adriano, s katero si deli posteljo, in mladenič Vincenzo, ki v njej prebudi nove občutke.
Roman razpira teme materinstva, pripadnosti, odgovornosti, odpora in sprejemanja. Zgodba prepriča s čustveno intenzivnostjo in natančnostjo, s katero avtorica opisuje občutke izgube in ponovnega iskanja prostora, kjer bi se vrnjena lahko znova sestavila. Pripoved je nagrajena, izstopa pa predvsem zaradi svoje večplastnosti in močnih likov.
Nostalgija po prihodnosti, Gabriela Babnik
Čeprav roman navdih črpa iz elementov življenja Ivane Kobilce, gre za povsem samostojno zgodbo o umetnici, ki ustvarja med evropskimi prestolnicami. V ospredju je Iva, slikarka, ki umetnost postavlja pred vsako osebno odločitev. Njeni poti sledimo skozi Pariz, Sarajevo in Berlin, kjer se sreča z umetniškimi tokovi, ki oblikujejo njen izraz.
Posebej izstopa njen odnos z Gretorjem, temnopoltim slikarjem in zbiralcem umetnin, ki dopolnjuje njeno ustvarjalno pot. Roman prepleta širše tematike, kot so prehod iz secesije v avantgardnejše smeri, vprašanje ženskega položaja v umetnosti in občutek tujstva v mestih, kjer se nikoli povsem ne ustaviš. Pripoved raziskuje tudi tiste notranje napetosti, ki se kažejo kot odziv na pritisk časa, ter razkriva umetniški svet v vsej njegovi svobodi in omejitvah.
Foto: Mladinska knjiga, Beletrina
