V jedru vsake knjižnice obstaja napetost med tistim, kar je ohranjeno, in tistim, kar je prepuščeno, da izgine iz vidnega polja. Knjige le redko obstajajo v nevtralnem prostoru. Za njimi je že vrsta odločitev, selekcij in kontekstov, ki določajo njihovo mesto v kulturi. V tem smislu je vsaka knjižnica tudi način interpretacije sveta in ne zgolj njegovo skladišče.
Prav iz te logike je nastala Manifesto Library, nov projekt, odprt v Portu znotraj knjigarne Livraria Lello, ene najbolj znanih in obiskanih knjigarn v Evropi. Knjižnica je bila odprta 27. junija 2026 in je zasnovana kot skrbno kuriran izbor približno stotih naslovov, ki jih povezuje skupna tematska nit. To so cenzura, politični in družbeni pritiski na književnost ter zgodovina knjig, ki so bile v različnih obdobjih in okoliščinah izpodbijane, prepovedane ali potisnjene na rob.
Dua lipa in Manifesto Library: Kakšna je povezava?
Pomemben del tega projekta je tudi sama lokacija. Livraria Lello že ima močan simbolni status in skoraj muzejski odnos do ideje književnosti. Pozornost se z vizualnega vtisa preusmeri na vprašanje izbire: zakaj so določene knjige tukaj in kaj jih povezuje poleg dejstva, da so bile v nekem trenutku izpodbijane. Ključna beseda je selektivnost. V tem smislu lahko Manifesto Library razumemo kot kuriran prostor, ki književnost uporablja za odpiranje vprašanja odgovornosti izbire. Ne gre le za to, kaj beremo, temveč tudi za to, kako nastajajo literarni kanoni, katere knjige postanejo vidne in po katerih merilih se določa njihova vrednost v javnem prostoru.
Dua Lipa je v projekt Manifesto Library vključena prek svojega uredniškega projekta Service95, iz katerega izhajata koncept in tematski okvir knjižnice. Njena vloga ni institucionalna ali organizacijska v smislu vodenja same knjigarne ali prostora v Portu, temveč je povezana s kuriranjem in oblikovanjem izbora knjig ter opredelitvijo osrednje usmeritve projekta, ki obravnava cenzuro, prepovedi in izpodbijane literarne glasove.
Članek je prevzet s portala Journal.hr
