Tetka, Valérie Perrin
Valérie Perrin, avtorica uspešnice Sveža voda za rože, se v romanu Tetka vrača z zgodbo, v kateri se družinska preteklost razkriva skozi nenavadno in precej temačno skrivnost.
Agnès svojo teto Colette pozna kot žensko brez posebne zgodbe. Nato pa nekega dne prejme klic policije, ki jo obvesti o tetini smrti. Novica bi bila dovolj pretresljiva že sama po sebi, toda kmalu se pokaže, da je v celotni zgodbi nekaj zelo nenavadnega. Colette je namreč že tri leta pokopana na pokopališču v Gueugnonu, njeno ime pa je zapisano na nagrobniku.
Ker je Agnès njena najbližja sorodnica, mora identificirati truplo. Ko ga zagleda, prepozna svojo teto. S tem se začne vprašanje, ki ga ni mogoče več odmisliti. Kdo je že tri leta pokopan v Coletteinem grobu in zakaj se je ženska pretvarjala, da je mrtva?
Agnès se zato odpravi v preteklost. Pri tem ji pomagajo stari prijatelji, nepričakovane priče in skrivnosten kovček, v katerem najde avdiokasete. Posnetki postopoma sestavljajo zgodbo družine, v kateri je veliko stvari ostalo neizrečenih. Tetka tako povezuje družinske skrivnosti, človeške usode in čustva v napeto pripoved, ki bralca ves čas sili k ugibanju, kaj se je v resnici zgodilo.
Psihologija denarja, Morgan Housel
Denar pogosto povezujemo s številkami, varčevanjem, investiranjem in pravilnimi finančnimi odločitvami. Morgan Housel pa v knjigi Psihologija denarja pokaže, da je naš odnos do denarja precej bolj zapleten. Pri finančnih odločitvah namreč ne sodelujejo le razum, podatki in matematika, temveč tudi naše izkušnje, značaj, okolje, ego in pogled na svet.
Ljudje denarnih odločitev ne sprejemamo vedno za mizo, pred preglednico ali s pomočjo natančnih izračunov. Pogosto se o njih odločamo v pogovorih s partnerjem, med druženjem s prijatelji, v službi ali pod vplivom oglasov in drugih spodbud iz okolice. Vsak od nas ima tudi svojo zgodovino, ki vpliva na to, kako razume bogastvo, varnost, porabo in tveganje.
Housel zato finančnega sveta ne predstavi kot zbirko matematičnih pravil. Skozi dvajset naukov in vrsto zgodb pokaže, kako nenavadno lahko ljudje razmišljamo o denarju in zakaj je vedenje pogosto pomembnejše od samega znanja. Knjiga ponuja praktične poglede na varčevanje, investiranje, osebne finance in poslovne odločitve ter poskuša pomagati pri razvoju bolj zdravega odnosa do ene od tem, ki nas spremljajo skozi vse življenje.
Zaljubljena v življenje, Tanja Žagar
Tanja Žagar je odraščala pred očmi javnosti. Že kot najstnica je postala članica skupine Foxy Teens, pozneje pa je nadaljevala uspešno samostojno glasbeno pot. Ob glasbi je njeno življenje zaznamovala tudi vloga akademske glasbenice in učiteljice v glasbeni šoli, predvsem pa številne osebne izkušnje.
Danes je Tanja Žagar hčerka, mama, žena, učiteljica in glasbenica, njena zgodba pa je v knjigi Zaljubljena v življenje precej bolj osebna od tiste, ki smo jo lahko spremljali skozi medije. Bralcem razkriva prelomnice, odločitve in ganljive dogodke, ki so jih do zdaj poznali predvsem njeni najbližji.
V knjigi se ozira tudi na življenje pod žarometi in na vse, kar prinaša medijska izpostavljenost. Pri tem ne skriva niti težkih trenutkov zadnjih let. Prav ti so ji po njenem spremenili pogled na življenje in na stvari, ki so zares pomembne. Njena pripoved je zato tudi poziv k odprtemu pogovoru in razmisleku o tem, kako lahko lastne izkušnje pomagajo komu drugemu.
Sveža voda za rože, Valérie Perrin
Valérie Perrin je med najbolj prepoznavnimi imeni na seznamu tudi zaradi romana Sveža voda za rože, ki ostaja ena njenih najbolj priljubljenih zgodb. V središču romana je Violette Toussaint, čuvajka pokopališča v majhnem francoskem kraju.
Njeno življenje je povezano s pokopališčem, cvetjem, nagrobniki in mačkami, vendar za navidezno mirno rutino obstaja veliko več. Violette si je ustvarila svoj svet, ki ga nekega dne nepričakovano prekine prihod policijskega komisarja Juliena Seula.
Julien pride z nenavadno željo. Izpolniti želi zadnjo voljo svoje pokojne matere in njen pepel položiti na grob človeka, ki ga ni poznala. S tem se začne pripoved, ki skozi zgodbe živih in mrtvih razkriva različne človeške usode.
Roman se ves čas giblje med nežnostjo in bolečino. Grenkosladka zgodba postopoma dobi tudi elemente srhljivke in ljubezenske pripovedi, zato je Sveža voda za rože knjiga, ki jo je mogoče brati na več različnih načinov.
Kresničevje, Ajda Bračič
Kresničevje, romaneskni prvenec Ajde Bračič, je prejel Kresnika 2026 za najboljši roman leta. V središču zgodbe je Agnes, ki se odpravi v prostrani gozd, da bi po dolgotrajnem sporu našla svojo sestro.
Njena pot se ne razvije tako, kot bi pričakovala. Namesto sestre jo pričaka skrivnostna skupnost, v kateri začnejo meje med resničnostjo, miti in ekologijo postopoma izginjati. Gozd v romanu ni le prostor dogajanja, temveč postane živ in skoraj samostojen del zgodbe.
V pripoved vstopajo skrivnostni puščavnik Valentin, zlovešči komet in celo bukev, ki sliši. Narava se ves čas prepleta z notranjim svetom glavne junakinje, zaradi česar se zunanja pokrajina postopoma spremeni v odsev njenih občutij in vprašanj.
Bračič v roman vnaša prvine srhljivke, ekologije in ljudskega izročila. Prebivalci gozda niso zgolj nenavadni liki, ampak predstavljajo tudi različne vidike človeške narave, kolektivnega spomina in neizrečenih občutij.
Kresničevje je zato predvsem atmosferična literarna izkušnja. Namenjena je bralcem, ki imajo radi poetično pisanje, skrivnostne prostore in zgodbe, v katerih se človekova notranjost neločljivo povezuje z naravo.
Tadej Pogačar: Neustavljiv, Andy McGrath
Tadej Pogačar je v nekaj letih postal eden najbolj prepoznavnih obrazov svetovnega kolesarstva. Biografija Tadej Pogačar: Neustavljiv, ki jo je napisal športni novinar Andy McGrath, spremlja njegovo pot od otroštva do samega vrha profesionalnega športa.
Knjiga opisuje njegov razvoj od mladeniča iz Komende do kolesarja, ki je osvojil skoraj vse najpomembnejše dirke. McGrath se med drugim posveti zmagi na dirki Tour de l’Avenir leta 2018, uspehom na dirkah Liège–Bastogne–Liège, Il Lombardia in Tour of Flanders ter štirim zmagam na dirki Tour de France v letih 2020, 2021, 2024 in 2025.
Posebno mesto ima sezona 2024, ko je Pogačar osvojil prestižno trojno krono. V istem letu je slavil na Giru d’Italia, Tour de France in cestni dirki svetovnega prvenstva.
Biografija pa ne ostaja zgolj pri rezultatih. Avtor raziskuje tudi njegovo otroštvo, nadarjenost, delo trenerjev in vlogo vodstva ekipe. Z več kot petdesetimi intervjuji z ljudmi, ki Pogačarja dobro poznajo, poskuša sestaviti portret človeka za izjemnimi športnimi rezultati.
Od zgodnjih let v Komendi do svetovnega vrha se tako razkriva zgodba o vztrajnosti, delavnosti, potrpežljivosti in izjemni osredotočenosti. Pogačarjeva posebnost ni samo v tem, kako pogosto zmaguje, temveč tudi v načinu, kako se loteva kolesarstva.
Globoko v gozdu, Irena Štaudohar
Globoko v gozdu je osebna in hkrati kulturna pripoved Irene Štaudohar, ki se skozi gozd poda v raziskovanje spomina, narave, umetnosti in človeške duše.
Za avtorico ima gozd tudi zelo oseben pomen. Obstajata namreč dva gozda. Prvi je resničen, povezan z njenim očetom, ki se je na zimski solsticij pred več kot petdesetimi leti za vedno izgubil. Drugi je metaforičen in v sebi skriva plasti spomina ter pozabljenega življenja.
Ko Štaudohar vstopi med drevesa, začne skozi spomin, umetnost in mitologijo raziskovati skrivnosti sveta. Gozd zanjo ni zgolj kulisa, temveč živ organizem, ki ima svoje ritme in svojo prisotnost.
Osebno zgodbo povezuje z usodami mislecev in umetnikov, med katerimi sta tudi Henry David Thoreau in slikarka Hilma af Klint. Njeno popotovanje sega od kvarnerskih otokov do sibirskih zim ter od mističnih izkušenj svetnic do tihih poti divjih živali.
Knjiga je tako hkrati intimna avtobiografska pripoved in kulturna zgodovina divjine. V času, ko svet pogosto poskušamo razložiti z razumom in podatki, nas spomni na bolj prvobitno povezanost človeka z naravo.
Skrivnost vseh skrivnosti, Dan Brown
Po več kot osmih letih se je Dan Brown vrnil z novo zgodbo in z njim tudi njegov znameniti junak, harvardski profesor Robert Langdon. Tokrat ga pripoved odpelje v Prago, kjer se znajde sredi skrivnosti, ki je veliko večja od njegovega običajnega raziskovanja.
Langdon se mestu pridruži ugledni akademičarki Katherine Solomon. Ko ta brez sledu izgine iz njune hotelske sobe, se začne njegov boj za resnico. Daleč od doma se mora zanašati na svoje znanje in sposobnost razmišljanja, če želi ugotoviti, kaj se je zgodilo ženski, ki mu je pomembna.
Praga v romanu ni le ozadje. Mesto s svojo zgodovino, gradovi, cerkvami, pokopališči in podzemnimi hodniki postane pomemben del pripovedi. Skrivnosti so skrite na mestih, mimo katerih lahko človek vsak dan hodi, ne da bi se zavedal, kaj se skriva pod površjem.
Langdona pri tem preganja tudi senca preteklosti. Sooča se z neznanimi silami in zgodbo, ki presega njegove dosedanje izkušnje. Njegova naloga ni več samo rešiti skrivnost, temveč se boriti za življenje in prihodnost, ki je lahko odvisna od tega, ali bo pravočasno razumel, kaj se dogaja.
Kleopatra: Novi svet, Vesna Milek
V drugem delu svoje moderne biografske pripovedi o Kleopatri se Vesna Milek osredotoča na obdobje po smrti Julija Cezarja. V ospredje stopi rimski politik in general Mark Antonij, s katerim je Kleopatra ustvarila eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb antičnega sveta.
Čeprav roman vključuje strastne in mestoma zelo drzne prizore, se Milek ne ustavi zgolj pri njunem odnosu. Pomemben del zgodbe je tudi širši razkol med Vzhodom in Zahodom, ki ga avtorica povezuje z obdobjem zadnje ptolemajske kraljice in njegovimi odmevi vse do današnjega časa.
Tudi v tem delu je pozornost usmerjena predvsem v Kleopatrin notranji svet. Posebnost romana so prehodi v sodobnost, s katerimi avtorica zgodovinsko zgodbo povezuje z današnjim družbenim in političnim dogajanjem.
Kleopatra: Novi svet je zato več kot pripoved o kraljici, njenem političnem položaju in ljubezni. Je zgodba o razmerjih moči, kulturnih razlikah in idejah, ki lahko preživijo stoletja.
Gringo Loco, Aleš Čar in Simon Doma
Gringo Loco je biografska pripoved o Simonu Domu, katerega življenjska zgodba ga je pripeljala vse do Venezuele in enega najbolj brutalnih odprtih zaporov v državi, Los Tequesa.
Njegova pot se je začela na Brniku, končala pa na letališču Simón Bolívar v Caracasu. V ozadju je bila odločitev, ki je imela zelo hude posledice. Doma je zaradi svoje vloge mule pristal v svetu, v katerem so veljala povsem drugačna pravila.
V zaporu Los Teques, ki so ga obvladovali kriminalci, policija in vojska nista imeli vstopa. Za osnovne stvari je bilo treba plačevati, spanje je potekalo na umazanih kosih pene, hrana pa je bila pogosto povezana z ostanki iz smeti. Večino dneva je spremljala salsa, življenje pa je bilo neprestano prežeto z nevarnostjo.
Simon je bil v okolju brez znanja španščine in brez denarja prisiljen iskati način, kako preživeti. Ko ga je izdal nekdanji prijatelj, se je znašel pred vprašanjem, kako se prilagoditi svetu, v katerem je bila meja med plenom in plenilcem zelo tanka.
Vzdevek Gringo loco, ki ga je dobil v zaporu, je postal del zgodbe o človeku, ki je moral preživeti izkušnjo, ki si je verjetno ni predstavljal, ko je stopil na letalo. Knjiga Aleša Čarja in Simona Doma pripoveduje o trpljenju, kazni, preobrazbi in preživetju ter o tem, kaj vse lahko človek prenese, ko je prisiljen iti čez lastne meje.
Foto: Bukla, EMKA
