Igre lakoti, Suzanne Collins
Distopijski YA romani so posebna zvrst, ki jo pogosto spremlja tudi filmska priredba. Igre lakote so knjiga, ki je pomagala popularizirati val distopijskih romanov za mlade, še posebej po velikem uspehu filmske trilogije. Zgodba prvega romana je postavljena v prihodnost, v državo Panem, ki jo sestavlja 12 okrožij in glavno mesto Kapitol. Vsako leto Kapitol naključno izbere po dva predstavnika iz vsakega okrožja, ki sta prisiljena sodelovati v smrtonosnih Igrah lakote, medtem ko mora celotna država vse skupaj spremljati po televiziji.
Spoznamo Katniss, ki se prostovoljno javi za Igre, potem ko je izžrebana njena 12-letna sestra Prim. Zahvaljujoč temu pogumnemu dejanju in dobremu obvladovanju loka in puščice Katniss postane priljubljena med gledalci iger, skupaj s Peeto, svojim soborcem iz okrožja.
Ni je več, Gillian Flynn
Še ena znana filmska priredba, roman Ni je več, je močno spodbudil trend psiholoških trilerjev z nezanesljivimi pripovedovalkami in moralno kompleksnimi protagonistkami. Tako sta uspešnici Dekle na vlaku in Hišna pomočnica nedvomno nastali na valu tega, kar je popularizirala Gillian Flynn.
Zgodba spremlja zakonski par Nicka in Amy, ki živita v provincI. Amy je bila vedno popolno dekle, Nick pa poosebitev ameriških sanj. Na videz imata popoln zakon. Toda ko Amy brez sledu izgine, to postane novica številka ena v državi, Nick pa edini pravi osumljenec. Ni več zlati fant, toda niti Amy ni takšna, kot se zdi. Kaj je resnica, kaj laž in kaj se skriva za popolno podobo zakona?
Da Vincijeva šifra, Dan Brown
Znana knjiga Da Vincijeva šifra, objavljena leta 2003, je pomagala popularizirati zgodovinske skrivnosti in trilerje, ki združujejo zarote, religijo, umetnost in tajne družbe. Poleg tega gre za eno najuspešnejših uspešnic vseh časov, saj je bilo v prvih treh letih prodanih več kot 50 milijonov izvodov. Da Vincijeva šifra spremlja Roberta Langdona, harvardskega strokovnjaka za simbologijo, ki med svojim službenim obiskom Pariza izve, da je bil v Louvru umorjen ostareli kustos, ob njegovem truplu pa so našli skrivnostno kodo.
Pri poskusu reševanja uganke se Langdon poveže s francosko kriptologinjo Sophie Neveu. Počasi ugotovita, da so sledi do rešitve v delih Leonarda da Vincija. Vse skupaj se še dodatno zaplete, ko Langdon odkrije, da je bil pokojni kustos povezan s Sionskim priorijem, resnično tajno družbo, katere člani so bili Sir Isaac Newton, Botticelli, Victor Hugo, da Vinci in številni drugi.
Drakula, Bram Stoker
Če Bram Stoker leta 1897 ne bi objavil Drakule, vampirji morda ne bi postali del sodobne književnosti. Čeprav ne gre za prvo delo, ki omenja vampirje, velja za prototip vseh vampirskih knjig, ki so sledile. Drakula je imela ogromen vpliv na sodobno vampirsko književnost, pa tudi na zvrst gotske grozljivke.
Zgodba je znana vsem. V osrčju Transilvanije vlada grof Drakula, skrivnostni in strašljivi gospodar noči. Njegova temna želja je širiti svoje nemrtvo prekletstvo, vendar mu na poti stoji pogumna peščica moških in žensk, ki jih vodi profesor Van Helsing, pripravljena na vse, da bi zaustavila njegovo krvavo žetev.
Umor na Orient Expressu, Agatha Christie
Agatha Christie je najbolj prodajana pisateljica vseh časov, eden njenih najbolj znanih romanov, Umor na Orient Expressu, pa je močno oblikoval sodobni whodunnit in detektivski roman. Tudi mi smo ga izbrali za našo Journalovo knjigo meseca.
Zgodba romana je v celoti postavljena na vlak Orient Express, ki se zaradi snežnega zameta nekaj po polnoči ustavi med vožnjo po slavonski ravnici. Luksuzni vlak je za ta čas v letu presenetljivo poln, toda do jutra je en potnik manj. Ameriškega tajkuna najdejo mrtvega v njegovem kupeju, večkrat zabodenega, vrata pa so zaklenjena z notranje strani. Eden od potnikov je tudi detektiv Hercule Poirot. Ker se zaveda, da je morilec še vedno na vlaku, ga mora Poirot odkriti, preden ponovno napade.
Članek je prevzet s portala Journal.hr
Foto: Dupe Photos, EMKA
