Pozno poletje je čas, ko se dnevi počasi krajšajo, a večeri še vedno vabijo k posedanju na terasi s knjigo v roki. V tem obdobju založbe pogosto pripravijo ponatise literarnih klasik, predstavijo sveže romane uveljavljenih domačih avtorjev in prinesejo prevode del, ki so pretresla svetovno bralno javnost. Tokratna bera izstopa po raznolikosti. Od zgodovinskih zgodb in družinskih sag do kriminalk, ljubezenskih pripovedi in literarno izbrušenih raziskovanj človeške bolečine. Tu je izbor knjig, ki vas bo prevzel še dolgo po zadnji strani.
Severni sij – Drago Jančar
Ob štirideseti obletnici prve izdaje je pred nami prenovljen ponatis Jančarjevega prelomnega romana. Ta bralca popelje v Maribor leta 1938, tik pred izbruhom druge svetovne vojne. V ospredju je Josef Erdman, ki ga poslovna pot pripelje v mesto na meji. Neznano okolje ga počasi ovija kot past od srečanj z nenavadnimi liki do usodne, a nemogoče ljubezni z Margerito Samsa. V ozadju se stopnjujejo družbeni spori, znanost pa služi kot orodje za razsojanje o človeku po obliki njegove lobanje. Jančar roman opisuje kot zgodbo o človeku, ki mu spodrsne tla pod nogami, v času, ko nad Evropo ponovno prihajajo temni oblaki. To je pripoved o ljubezni, nasilju in usodnih trenutkih, ko življenje spremeni smer.
Nikogaršnji čas – Klemen Kordež
Roman, razdeljen na štiri vsebinsko zaključene dele, spremlja Tamaro in Samirja, ki se prebijata skozi življenje v Ljubljani. Obkrožena sta z ljudmi, katerih sanje so vedno na dosegu roke, a nikoli povsem uresničljive: študenti, delavke, podeželski alkoholiki, prodajalci knjig, priseljenci. Vsi se spopadajo z občutkom, da jih nekaj žene, a ne znajo poimenovati česa. Dogajanje je prežeto s počasnim utripom mesta, ki se še ni povsem uklonilo hitremu tempu sodobnosti. Kljub turobnim tonom vsak del prinaša blag občutek pomiritve junaka ob številnih porazih spoznata meje, ki jim jih je začrtala usoda.
Na odprtem – Caleb Azumah Nelson
Britanski avtor ganskih korenin je s tem romanom navdušil kritike, osvojil knjižne lestvice in postal zvezda TikToka. Zgodba se začne v pubu na jugovzhodu Londona, kjer se srečata fotograf in plesalka. Oba sta temnopolta Britanca, oba imata izkušnjo elitnih šol, kjer sta se borila za sprejetost, in oba poskušata ustvariti prostor za svojo umetnost v mestu, ki ju hkrati povzdiguje in zavrača. Med njima se rodi nežna, krhka ljubezen, ki jo ogrožata strah in nasilje. Roman pretanjeno odpira vprašanja o rasi, ranljivosti in moškosti ter pokaže, kako ljubezen lahko postane edino zatočišče, dokler ga ne izgubimo.
Objela me bo smrt – Lucie Faulerová
Dvajsetletna Marie se po sestrinem samomoru bori s krivdo, bolečino in vprašanjem, kako sploh preživeti. Na potovanju z vlakom, kjer je sama v kupeju, obuja spomine na vesele trenutke in hkrati razmišlja o različnih oblikah smrti. Čeprav se večkrat odloči, da bo tudi sama odšla, jo vedno ustavi trenutek dvoma. V iskanju miru se zateka k novodobni duhovnosti in starim češkim običajem. Kljub težki temi roman izstopa po nežnem humorju in ritmu jezika, ki bralca posrka v pretresljivo, a čudno toplo zgodbo.
Čas lepih žensk – Jurij Hudolin
Hudolinov novi roman sledi Oskarju Arackemu, ki živi od oddajanja stanovanj in lokala, potuje med Ljubljano in Sredozemljem ter se zapleta z vrsto žensk. Od Mine in Irene do Rozite in Ariele, vsaka zgodba ima svoj zaplet, uspeh pa ni vedno zagotovljen. Oskar prisega na svobodo, čeprav se včasih znajde na tankem ledu, ko se njegove simpatije med seboj srečajo. Roman je poln humorja, lahkotnega dialoga in opazk o svetu med epidemijo, protesti in družbenimi napetostmi. Kljub igrivosti se dotakne tudi krhkosti ženskega sveta, ki natančno ve, kaj želi.
Črni princ – Irena Svetek
Zaključek trilogije o tožilcu Miu Aurelliju bralca postavi pred brutalen umor v Sadinji vasi, kjer najdejo truplo ženske, pretepene do neprepoznavnosti. Aurelli ugotovi, da je žrtev njegova sestra Avionka, s katero ni imel stikov trideset let. Njeno življenje v nasilnem razmerju in preiskava moža vodita v vedno bolj zapleteno mrežo sumov in nevarnosti. Avtorica se v romanu ukvarja s tematiko fizične in čustvene bolečine ter spretno poveže motive iz prvih dveh delov trilogije. Napetost ne popušča do zadnje strani. To je kriminalka, ki vas ne bo pustila ravnodušnih.
Potujoče gledališče – Zoran Ferić
Obsežna, šeststo strani dolga družinska saga hrvaškega avtorja združuje zgodbe njegovih prednikov po očetovi in materini strani. Dogajanje se prepleta z evropsko zgodovino 20. stoletja, od intimnih trenutkov do velikih prelomnic. V mozaiku drobnih vzrokov in velikih posledic se nizajo romantične, nostalgične in duhovite epizode, ki obnavljajo družinski spomin. Prevajalka Mateja Komel Snoj poudarja, da gre za enega najboljših hrvaških romanov 21. stoletja, metafora gledališča pa daje pripovedi širino in globino. Ko se zastor spusti, bralec ostane z občutkom, da se je vrnil na lastni začetek.
Foto: Bukla, Dobre knjige, instagram @chloeschuterman
