Poletje je čas, ko imamo več priložnosti za branje in ko si lahko dovolimo poglobljeno srečanje s klasičnimi deli svetovne književnosti. Založba Mladinska knjiga je zato ravno ob pravem trenutku ponudila dve sveži izdaji v zbirki Veliki večni romani: nova prevoda Nabokove razvpite Lolite in Balzacovega slovitega Očeta Goriota. Prvi roman ostaja eden najprovokativnejših tekstov 20. stoletja, drugi pa ponuja brezčasno zgodbo o družinskih žrtvah in družbeni vzpetini. Obe deli sta v novih prevodih dobili sodobnejši jezikovni izraz, ki obenem ostaja zvest avtorjevemu slogu.
Ob tem je izšla še kratkoprozna zbirka Dober ducat Vladimirja Nabokova, prvič v slovenščini. Raznolike zgodbe z močnimi tematskimi poudarki zaokrožajo svež knjižni nabor, ki vas bo popeljal od zamolčanih obsesij do brezkompromisne družbene kritike.
Nova izdaja Lolite – roman, ki vedno znova odpira vprašanja
Ko je Vladimir Nabokov sredi 50. let prejšnjega stoletja napisal Lolito, se je dobro zavedal, da v literaturo vstopa z nevarno vsebino. Zgodba o obsesivni naklonjenosti srednješolskega profesorja do mladoletne deklice danes velja za eno najbolj razpravljanih del sodobne književnosti. Nova slovenska izdaja, ki jo podpisuje prevajalka Polona Glavan, bralce opozarja, da roman nikakor ne služi poveličevanju izprijenosti. Nasprotno, gre za kirurško natančno študijo zla, ki preizkuša meje moralne presoje bralca.
Glavan poudarja, da je Nabokov ustvaril podobo monstruma, ki svojo obsedenost zavija v umetelne formulacije in samoopravičevanja. V ospredju romana ni sočutje, ampak ostro obsojanje in kritika družbe, ki mu omogoča delovanje. V prevodu je še posebej izpostavljen koncept premika krivde na žrtev, ki danes velja za prepoznaven mehanizem zlorab, v času nastanka romana pa ni bil tematiziran.
Številni založniki po svetu se še vedno sprašujejo, ali bi ta roman v današnjih družbenih razmerah sploh našel pot do knjižnih polic. Kljub vsemu Lolita ostaja ključno delo za razumevanje psihe, manipulacije in jezika kot sredstva prevare.
Balzacov Oče Goriot – zgodba, ki še vedno zareže v srce
Medtem ko Lolita razkriva temne kotičke posameznika, nas Oče Goriot postavi v središče družbenih mehanizmov, ki preoblikujejo odnose in vrednote. Klasični roman Honoréja de Balzaca iz leta 1835 je v novem prevodu Saše Jerele dobil svež izraz, ki pa ne izpusti robustnosti in surovosti avtorjevega realizma.
Roman spremlja tragično usodo ostarelega očeta, ki v imenu ljubezni do svojih hčera postopoma razdaja svoje življenje in dostojanstvo. Jerelina prevajalska odločitev je bila jasna: ohraniti avtentičnost, tudi kadar je slog neprijeten. Po mnenju Katarine Marinčič, avtorice spremne besede, je prevod uspešno zajel Balzacovo “grdoto, opornost in brutalnost”. Značilnosti, ki dajejo delu resnično moč.
Oče Goriot je obenem zgodba o družbeni ambiciji, propadu očetovske avtoritete in razgradnji moralnih vrednot v kapitalistični realnosti. Marsikateri prizor bi lahko izviral iz sodobne zgodbe o pohlepu, izgubi in čustveni praznini. Prav zato roman nagovarja tudi današnje bralce.
Nabokov v kratki formi – zbirka, ki razkriva razpon mojstra
Ob romanu Lolita je izšla še Nabokova kratkoprozna zbirka Dober ducat. Zbirka obsega 13 zgodb, ki so slogovno raznolike in tematsko nepričakovane. Pisatelj v njih izriše portrete posameznikov, katerih notranji svet je razklan med hrepenenjem in razočaranjem, med norostjo in tiho resignacijo.
Kratka forma Nabokovu omogoča še večjo igro z jezikom, ironijo in pripovednimi presenečenji. V teh besedilih boste našli refleksije o umetnosti, družbi, smrti, ljubezni in usodi, pa tudi tipične pripovedne zasuke, ki bralca pretresejo in ga prisilijo v premislek.
Foto: Mladinska knjiga, Instagram @sean_anthony_pritchard
