Najstarejši most v Parizu je za nekaj dni postal monumentalna umetniška instalacija, ki briše mejo med arhitekturo, umetnostjo in tehnologijo
Pariz je mesto, ki preseneča tudi tiste, ki ga dobro poznajo. Tokrat ni pozornosti pritegnila nova arhitektura ali razstava v muzeju, temveč umetniška intervencija, ki je za nekaj dni popolnoma spremenila eno najbolj prepoznavnih mestnih znamenitosti. Najstarejši pariški most Pont Neuf je dobil novo podobo in se spremenil v ogromno umetno goro z notranjostjo, ki spominja na kamnito jamo. Projekt ni navdušil le zaradi svoje velikosti, temveč tudi zaradi izjemno zahtevne izvedbe, ki je trajala več tednov in jo je večkrat ogrozilo vreme. La Caverne du Pont Neuf je monumentalna umetniška instalacija francoskega umetnika JR, ki je najstarejši most v Parizu spremenila v ogromno jamo z zvokom, vonjem in razširjeno resničnostjo.
Poklon zgodovinskemu projektu Christa in Jeanne-Claude
Za instalacijo z naslovom La Caverne du Pont Neuf stoji francoski umetnik in fotograf JR, ki ga mnogi poznajo po monumentalnih projektih v javnem prostoru. Umetniško delo je nastalo ob štirideseti obletnici znamenitega projekta Christa in Jeanne-Claude, ki sta leta 1985 most Pont Neuf ovila v tkanino in ustvarila eno najbolj ikoničnih umetniških intervencij 20. stoletja.
Tokratni projekt ni želel poudariti arhitekture mostu, temveč ravno nasprotno. JR je želel, da most skoraj izgine. Namesto njegove prepoznavne silhuete je v središču Pariza nastala ogromna kamnita forma, ki spominja na zasneženo goro in obiskovalce vodi skozi temen prehod, podoben naravni jami.
Monumentalna konstrukcija, napolnjena skoraj izključno z zrakom
Instalacija meri približno 120 metrov v dolžino in doseže višino 18 metrov. Njena konstrukcija temelji na štirih plasteh lahkega PVC materiala, med katerimi je skoraj 20.000 kubičnih metrov stisnjenega zraka. Prav zrak je postal glavni gradbeni element celotnega projekta.
Površina konstrukcije je potiskana s črno belimi fotografijami kamnin, ki posnemajo apnenec iz pariških kamnolomov. Prav iz tega kamna so bili skozi stoletja zgrajeni številni simboli francoske prestolnice, med njimi tudi Pont Neuf, Notre Dame in Louvre. Umetniška instalacija tako obiskovalce spominja na geološko zgodovino mesta in materiale, iz katerih je zrasel današnji Pariz.
Ker je most zaščiten kulturni spomenik, posegi v njegovo konstrukcijo niso bili dovoljeni. Prav zato se je ekipa odločila za napihljivo rešitev, ki je omogočila hitro postavitev brez poseganja v zgodovinsko arhitekturo. Po zaključku projekta bodo vsi uporabljeni materiali ponovno uporabljeni ali reciklirani.
Produkcija, pri kateri je sodelovalo več kot 800 ljudi
Za izvedbo projekta je skrbelo več kot 800 strokovnjakov različnih področij. Pri nastanku so sodelovali inženirji, tiskarji, šivilje, tehniki za zvok in svetlobo ter številni drugi sodelavci. Posamezni elementi so bili izdelani v Bretanji, kjer so specializirani za napihljive tekstilne konstrukcije, nato pa preizkušeni v hangarju letališča Orly, še preden so jih pripeljali na most.
Montaža se je začela maja, vendar so delo že od začetka spremljale zahtevne vremenske razmere. Najprej so ekipo ustavili dolgotrajni dež in nizke temperature, nato pa je sledil nenaden vročinski val. Kljub temu je bila konstrukcija uspešno napihnjena in prebivalce Pariza je naslednje jutro pričakal prizor, kot da bi sredi mesta zraslo gorovje.
Močan veter je skoraj ogrozil celoten projekt
Le nekaj dni pred načrtovanim odprtjem je projekt doživel nepričakovan zaplet. Močan veter in toča sta raztrgala zunanji potiskani ovoj, poškodovan pa je bil tudi del napihljive konstrukcije. Zaradi ločenih modulov večje škode sicer ni bilo, vendar je bilo jasno, da odprtje ne bo mogoče ob predvidenem datumu.
Ekipa je v naslednjih dneh iskala rešitev. Tkanino so odpeljali nazaj v Bretanjo na popravilo, medtem pa so morali iz notranjosti odstraniti svetlobne in zvočne elemente ter postaviti dodatne odre. V naslednjih nočeh so posebej usposobljeni plezalci ponovno namestili celoten zunanji ovoj. Šlo je za eno najzahtevnejših faz projekta, ki so se ji pri prvotni montaži želeli izogniti.
JR se je odločil, da bodo sledovi popravil ostali vidni tudi po odprtju. Črne oznake na površini instalacije tako obiskovalce spominjajo na vse izzive, ki jih je bilo treba premagati med nastajanjem projekta.
Izkušnja vključuje zvok, vonj in razširjeno resničnost
La Caverne ni le vizualna instalacija. Obiskovalci skozi temen prehod vstopijo v veččutno izkušnjo, kjer pomembno vlogo igrajo tudi zvok, vonj in digitalni elementi.
Za zvočno kuliso je poskrbel Thomas Bangalter, nekdanji član skupine Daft Punk, ki je ustvaril kompozicijo, podobno vetru v gorskem predoru. Posebno plast doživetja predstavlja tudi geosmin, molekula, ki ustvarja značilen vonj mokre zemlje in skal. Za olfaktorno izkušnjo je poskrbela Sarah Bouasse.
S pomočjo razširjene resničnosti, ki jo je razvilo podjetje Snap, lahko obiskovalci skozi mobilne naprave opazujejo virtualne netopirje in plesalca, ki se pojavljata v prostoru jame.
Čeprav je projekt zaradi vremenskih zapletov za obiskovalce odprl vrata deset dni pozneje, se datum zaključka ni spremenil. Instalacija bo odstranjena 28. junija, saj mora biti most pripravljen na praznovanja francoskega državnega praznika.
Po razgradnji bodo materiale ponovno uporabili oziroma reciklirali, od projekta pa bodo ostali predvsem spomini in fotografije. Kot številna velika umetniška dela v javnem prostoru je tudi La Caverne zasnovana kot začasna izkušnja, ki bo za vedno ostala povezana z eno najbolj ikoničnih pariških lokacij.
