Dve lokaciji, en kiosk: kako je kultna jugoslovanska oblikovalska ikona K67 dobila novo življenje v dveh barih

Preden so pop-up objekti, modularna arhitektura in prilagodljivi prostori postali globalni trendi, je na ulicah mest nekdanje Jugoslavije že stal K67. Prepoznavni kiosk, ki ga je sredi šestdesetih let zasnoval slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, je bil zamišljen kot preprosta, prilagodljiva in estetsko premišljena rešitev za vsakdanje mestno življenje. Danes velja za enega najpomembnejših izdelkov evropskega industrijskega oblikovanja 20. stoletja.

Ključ njegove inovativnosti je bila modularna konstrukcija. Osnovni element je lahko deloval samostojno ali pa se povezoval z drugimi moduli ter tako ustvarjal večje celote, prilagojene konkretnim potrebam prostora. Takšen koncept je omogočal skoraj neomejeno število postavitev, zato je K67 služil kot kiosk za prodajo časopisov, cvetličarna, gostinski objekt, prodajno mesto za karte, turistično-informacijski center, vratarnica, telefonska govorilnica in celo manjše poštne ali policijske enote. Modularnost, ki je danes eden od temeljev sodobne arhitekture in oblikovanja, je bila pri K67 razvita že desetletja, preden je postala globalni standard.

Njegova konstrukcija je bila za svoj čas prav tako tehnološko napredna. Izdelan je bil iz armiranega poliestra, ojačanega s steklenimi vlakni, z jekleno nosilno konstrukcijo in velikimi steklenimi površinami. K67 je bil lahek, trpežen ter enostaven za prevoz in montažo. Postaviti ga je bilo mogoče skoraj kjerkoli, brez zahtevnih gradbenih posegov. Prav zato je bil idealna rešitev za hitro razvijajoča se mestna okolja.

Dizajn, ki je zaznamoval mesta nekdanje Jugoslavije

Čeprav so ga izdelovali v več barvah, med drugim v beli, zeleni, modri, rumeni in oranžni, je najbolj prepoznavna ostala rdeča različica. Ta je zaznamovala podobo mest po vsej nekdanji Jugoslaviji in postala del vsakdana več generacij. V njih so ljudje kupovali časopise, cigarete, avtobusne vozovnice, cvetje, hitro prehrano ali jutranji jogurt, se dogovarjali za srečanja ter začenjali ali zaključevali delovne dni. Prav zato K67 danes predstavlja veliko več kot le uspešen industrijski izdelek. Postal je simbol nekega obdobja urbanega življenja in oblikovanja, ki je bilo neločljivo povezano z vsakdanjikom.

Njegova značilna oblika, zaobljeni robovi, velike steklene površine in prepoznavna lupinasta struktura so ga ločili od takratnih tipskih kioskov. Mächtig je uspešno združil funkcionalnost in estetiko ter ustvaril objekt, ki je bil hkrati praktičen in vizualno izstopajoč. K67 tudi danes deluje sodobno, čeprav je bil zasnovan pred skoraj šestimi desetletji.

K67 je sčasoma osvojil svet

K67 ni ostal omejen zgolj na prostor nekdanje Jugoslavije. V sedemdesetih in osemdesetih letih se je izvažal v številne evropske države, pa tudi na druge trge, med drugim na Japonsko, v Avstralijo, na Novo Zelandijo, v Kanado, Irak, Kenijo in več držav Bližnjega vzhoda. Ocenjuje se, da je bilo v času proizvodnje izdelanih približno 7500 modulov. S tem je K67 postal eden najuspešnejših izdelkov jugoslovanskega industrijskega oblikovanja in eden redkih domačih oblikovalskih izdelkov, ki je dosegel pomemben mednarodni uspeh.

Od ulice do muzeja MoMA

Status oblikovalske ikone je K67 potrdil tudi na mednarodni ravni. Danes je del zbirke Oddelka za arhitekturo in oblikovanje Muzeja moderne umetnosti v New Yorku (MoMA), kjer je uvrščen med najpomembnejše primere industrijskega oblikovanja druge polovice 20. stoletja. Muzej ga predstavlja kot primer premišljene modularne arhitekture, ki je uspešno povezala oblikovanje, tehnologijo in družbene potrebe.

Kiosk je bil tudi eden izmed osrednjih eksponatov velike razstave Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948–1980, ki jo je MoMA pripravila leta 2018. Razstava je mednarodni javnosti predstavila bogato modernistično dediščino nekdanje Jugoslavije, K67 pa se je pri tem izpostavil kot eden njenih najbolj prepoznavnih simbolov. Danes lahko primerke tega kioska najdemo tudi v zbirkah drugih muzejev oblikovanja ter na številnih mednarodnih razstavah, posvečenih modernizmu, industrijskemu oblikovanju in modularni arhitekturi. K67 tako ostaja eden najpomembnejših oblikovalskih izdelkov, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije.

Nova era kultnega dizajna – obnovljeni kioski v urbanem okolju

A čas teh kioskov še ni minil. Zanimanje za K67 v zadnjih letih znova narašča. Originalne primerke obnavljajo in jim dajejo nove funkcije – spreminjajo jih v kavarne, galerije, trgovinice s spominki in manjše kulturne prostore. Številna mesta so prepoznala njihovo vrednost kot del arhitekturne dediščine druge polovice 20. stoletja.

Eden najzanimivejših novejših primerov prihaja iz Beograda, kjer je veriga Kafeterija letos začela projekt REBORN, namenjen obnovi originalnih kioskov K67. Prvi prenovljeni primerek, odet v prepoznavni zeleni odtenek, so postavili v Knez Mihailovi ulici kot del Kafeterijinega coffee bara.

Projekt se ne konča pri enem kiosku. Načrt je poiskati in obnoviti originalne primerke K67 iz regije ter jih vrniti v javni prostor, pri tem pa ohraniti njihov izvirni dizajn. K67 se tako znova vrača na mestne ulice, tokrat kot edinstven spoj industrijske dediščine in sodobne urbane kulture.

Beograd, Skopje, London … kaj sledi?

Podoben pristop je izbral tudi Dobar Bar v Skopju, ki je v sklopu svojega prostora postavil obnovljeni rdeči K67. Namesto da bi kiosk ostal muzejski eksponat ali zgolj dekorativni element, so ga vključili v vsakdanje življenje bara. S tem so dokazali, da se skoraj 60 let star modularni objekt še vedno lahko uporablja na način, za katerega je bil prvotno zasnovan – kot funkcionalen del mestnega vsakdana.

Da ima K67 že dolgo status mednarodne oblikovalske ikone, potrjuje tudi eden njegovih najbolj znanih primerkov v Londonu. Rumeni kiosk že vrsto let stoji v sklopu tržnice Spitalfields Market, kjer so ga preoblikovali v manjšo galerijo in postal je eden izmed detajlov, ki privablja ljubitelje oblikovanja in arhitekture. Postavljen v eno najbolj živahnih londonskih nakupovalnih in kulinaričnih središč K67 tam deluje kot opomnik, da lahko kakovosten industrijski dizajn preseže desetletja in najde novo občinstvo daleč od kraja, kjer je nastal.

Foto: Kafeterija, Dobar bar, MoMA