Slovenska dediščina v novi preobleki: zgodbe in motivi, ki živijo skozi sodobno oblikovanje

Kako kulturno in naravno dediščino približati sodobnemu človeku in jo prenesti v vsakdanje življenje? Prav to je eno izmed izhodišč projekta Slovenian Heritage, za katerim stoji grafična oblikovalka in podjetnica Barbara Borko, velika ljubiteljica umetnosti, oblikovanja in raziskovanja slovenske dediščine.

Projekt Slovenian Heritage je začela razvijati leta 2018 v okviru magistrskega dela, v katerem je pet ilustriranih slovenskih mitov in legend povezala v knjigo, zasnovano tudi kot svojevrsten turistični vodič po krajih, povezanih z izbranimi zgodbami. V njej so zbrane legenda o kozorogu iz Triglavskega narodnega parka, legenda o ljubljanskem Povodnem možu, zgodba o bogu Kurentu z območja Maribora in Ptuja, pripoved o Kralju Matjažu izpod Pece ter legenda o zmaju iz Postojnske jame.

Knjigo dopolnjujejo ilustrirani zemljevidi, stavbe in pokrajine iz posameznih pripovedi, po navodilih pa lahko bralec kraje iz legend tudi sam obišče. Projekt tako ljudsko izročilo povezuje z raziskovanjem Slovenije, njenih krajev in zgodb ter odpira vprašanje, kako lahko tradicionalne vsebine postanejo del sodobnega doživljanja prostora.

Od slovenskih legend do etnografskih vzorcev

V lanskem letu je Barbara projekt vsebinsko razširila z raziskovanjem slovenskih etnografskih vzorcev, ohranjenih na tradicionalnih oblačilih, tekstilu, vezeninah, lončenini in drugih uporabnih predmetih iz različnih slovenskih pokrajin. Izbrane motive je na novo interpretirala ter jim dala sodobnejšo vizualno podobo.

Ob tem pojasnjuje: »Slovenski etno vzorci združujejo različne kulturne vplive, med drugim slovanske, germanske, romanske in madžarske. Srca, rozete, spirale in drugi motivi so bili skozi stoletja povezani z naravo, ljubeznijo, duhovnostjo in pripadnostjo okolju, nekaterim pa so pripisovali tudi zaščitno moč.«

Tradicionalne motive je vključila v sodobno oblikovane razglednice, voščilnice, zvezke, magnete ter druge uporabne in dekorativne izdelke. Pomemben del njene vizije je lokalna izdelava, saj želi ponuditi alternativo množično proizvedenim spominkom iz tujine in hkrati podpirati domače proizvajalce.

Zbirko še naprej dopolnjuje z novimi zgodbami in ilustracijami, med drugim z motivom Zlate lipe, ter tako slovenski dediščini daje prostor tudi v sodobnem vsakdanjem življenju. Pri tem ne gre zgolj za obujanje preteklosti, temveč za njeno interpretacijo skozi jezik, ki je blizu današnjemu človeku.

Oblikovanje kot most med preteklostjo in sedanjostjo

Barbaro pri delu zaznamujejo kreativnost, odprtost ter želja po raziskovanju in eksperimentiranju. Med študijem vizualnih komunikacij na Univerzi v Mariboru je del študijskih izkušenj pridobila na Erasmus izmenjavi na Portugalskem, nato pa izobraževanje nadaljevala na magistrskem študiju komunikacijskega oblikovanja na FH Joanneum v Avstriji.

Kot samostojna grafična oblikovalka od leta 2013 sodeluje s slovenskimi in mednarodnimi naročniki. Njeno delo zajema oblikovanje blagovnih znamk, umetniško vodenje ter snovanje tiskovin in embalaže, pri vsakem projektu pa stremi k individualnemu in premišljenemu pristopu, prilagojenemu naročniku. Povezuje se tudi z blagovnimi znamkami, studii in strokovnjaki z različnih področij, s katerimi razvija ideje v celovite in izvirne rešitve.

Med njenimi naročniki so Samsung Avstrija, Berkeley Institute for Data Science (BIDS), Edition Hotels in druga mednarodna imena. Svoje kreativno delo od leta 2016 predstavlja tudi pod imenom Designneeds, sodelovala pa je na številnih razstavah in umetniških projektih. Letos se je uvrstila tudi med finaliste Zagreb Design Weeka v kategoriji Graphic Design, ki bo potekal med 15. in 20. septembrom.

Pridobljene izkušnje, raziskovalni pristop in prepoznaven oblikovalski izraz združuje tudi v nadaljnjem razvoju projekta Slovenian Heritage. Ta povezuje kulturno in naravno dediščino, sodobno oblikovanje in lokalno ustvarjanje, z njim pa želi slovenske zgodbe in motive približati novim generacijam.

Prav v tem je tudi njegova največja vrednost … slovenske dediščine ne obravnava kot nečesa, kar pripada zgolj preteklosti, temveč kot živ del kulture, ki lahko skozi sodobno oblikovanje postane del našega vsakdana. Slovenian Heritage tako na svoj način kaže, kako lahko oblikovanje povezuje preteklost s sedanjostjo in tradicionalne zgodbe približa tudi tistim, ki jih sicer morda ne bi nikoli odkrili.