Tamir je ustvarjalec moderne dobe. Pogovarjali smo se o podjetništvu in novih prostorih v Ljubljani

Zdi se, da se danes meje med delom, druženjem in ustvarjanjem vse bolj brišejo. Dokaz za to je tudi dejstvo, da novi kreativni prostori ne služijo več le kot mesta za generiranje idej, temveč postajajo doživetja sama po sebi. Takšni hibridni koncepti oblikujejo sodobno vizualno kulturo in počasi spreminjajo ter preoblikujejo način, kako doživljamo blagovne znamke, produkte in skupnost. V tem kontekstu se Ljubljana v zadnjih letih profilira kot eno zanimivejših regionalnih središč nove ustvarjalne energije.

Eden od akterjev teh sprememb je Tamir Morris Potokar Grays, soustanovitelj studia raw lab d.o.o., katerega delo se giblje na presečišču dizajna, strategije in izkušenj. Njegova profesionalna pot se je razvijala organsko – od otroških poskusov prodaje in risanja, preko organizacije dogodkov in zgodnjega vstopa v svet digitalnega marketinga, do sodelovanj z globalnimi imeni in razvoja lastnih projektov. Izkušnje dela z blagovnimi znamkami, kot je Rolls-Royce, pa tudi z londonsko startup sceno, so oblikovale njegovo razumevanje estetike, kakovosti in tržne pozicije.

Danes Tamir skozi raw lab razvija širšo vizijo kreativnega studia kot platforme, ki presega klasične okvire. Prostor hkrati deluje kot studio, kavarna in konceptualna trgovina. Njegov pristop k uspehu v kreativni industriji ostaja jasen: vrednost dela se med drugim meri s sposobnostjo, da ideja doseže ljudi, da jo razumejo, doživijo in da v njih sproži spremembo. V tem procesu je, kot sam poudarja, ključna vloga mosta med umetnostjo in publiko. Šele ko je kreativnost videna in doživeta, namreč pridobi svoj polni pomen.

Intervju

Pogovarjali smo se s Tamirom, ki nam je razkril, kako izgleda graditi kreativni studio, zakaj so hibridni prostori prihodnost blagovnih znamk ter kako idejo spremeniti v izkušnjo, ki si jo ljudje res zapomnijo.

• Kako ste in kdaj začeli s svojimi prvimi projekti ter kaj je oblikovalo vašo vizijo in občutek za podjetništvo?

Moja pot se je začela precej organsko – od prodaje školjk na obali in risanja stripov v otroštvu do organizacije dogodkov v Ljubljani. Kasneje sem odšel na študij v tujino, kjer sem hitro spoznal, da lahko z delom na družbenih omrežjih v nekaj dneh zaslužim toliko, kolikor bi sicer zaslužil za šankom, pri tem pa me je to delo veliko bolj zanimalo in izpolnjevalo.

To je bil tudi čas, ko se je Instagram še lahko organsko gradil. Kasneje sem sodeloval z Rolls-Royce Motor Cars, kjer sem pridobil vpogled v pomen vrhunske kakovosti, estetike in visoke stopnje izvedbe. Paralelno sem začel razvijati lastno podjetje, v okviru katerega smo delali marketing za vodilne londonske klube in različne startupe, od Joy Resolve do IKAWA Home, ter sodelovali z agencijo Goat. Tam sem razvil razumevanje analitike in tega, kaj pritegne ljudi ter kako izdelek pozicionirati na trgu.

Med pandemijo sem se vrnil v Slovenijo, kar mi je dalo čas za razmislek. Spoznal sem, da me delo z dogodki in klubi ne zanima več toliko, medtem ko me veliko bolj privlači ustvarjanje kakovostnih izdelkov, ki se nenehno nadgrajujejo in vplivajo tudi na trajnost. Estetika in kakovost sta namreč pogosto povezani z odgovornejšim odnosom do okolja.

Danes razvijamo vizijo prve evropske mreže kreativnih studiev – prostorov, ki združujejo studio, kavarno in konceptualno trgovino.

• Prostor raw laba na Slovenski 58 ni zgolj studio, temveč tudi kavarna, concept store in prostor za druženja ter dogodke. Zakaj so hibridni kreativni prostori postali tako pomembni za sodobno vizualno kulturo in lokalno skupnost?

Ne gre toliko za to, da smo mi ustvarili tak model, temveč gre za odgovor na potrebe ljudi. Danes uporabniki od blagovnih znamk pričakujejo več kot le vizualno podobo – želijo doživetje.

Z razvojem tehnologije fizična izkušnja postaja še pomembnejša. Ljudje želijo prostor, kjer se lahko povežejo, srečajo z istomislečimi in doživijo blagovno znamko v živo. Zato so hibridni prostori – studio, kavarna, concept store – postali naraven razvoj. Takšni prostori so pomembni tudi za zaposlene, saj ti ne želijo več zgolj “delati za blagovno znamko”, temveč živeti njen način razmišljanja. Blagovna znamka danes mora obstajati na vseh ravneh – fizično, digitalno in skozi izkušnjo.

• Kako lovite ravnotežje med komercialnimi projekti za globalne blagovne znamke in eksperimentalnim, avtorskim izrazom, ki premika meje dizajna?

Že od samega začetka smo se pozicionirali kot laboratorij. Stranke k nam prihajajo, ker iščejo inovacije in so pripravljene preizkusiti nekaj novega. Vedno ponudimo več smeri – eno klasično in eno bolj eksperimentalno. Večina naših strank se odloči za drznejši pristop, kar nam omogoča rast, učenje in razvoj.

Poleg tega vsako leto izvedemo tudi nekaj notranjih projektov, ki jih financiramo sami. Ti projekti nam dajejo popolno ustvarjalno svobodo in prostor za razvoj brez omejitev.

• Vaša dela so prepoznana tudi preko mednarodnih nagrad, kot sta Awwwards in CSS Design Awards. Kako pomembna so priznanja za gradnjo kredibilnosti in koliko so dejansko stranski produkt dosledne vizije?

Nagrade so pomembne predvsem iz dveh razlogov. Interno ekipi predstavljajo priznanje za opravljeno delo in dodaten motivacijski zagon. Eksterno pa imajo zelo konkreten pomen – predstavljajo platformo, preko katere nas odkrivajo kreativni direktorji in stranke. Opazili smo tudi neposredno povezavo med nagradami in novimi projekti; stranke nas pogosto najdejo prav preko teh platform.

• Kateri projekt vam je bil doslej posebej pri srcu in zakaj bi izpostavili prav njega?

Trenutno je zelo zanimiv produktni projekt SŌM, funkcionalna pijača, ki bo kmalu prišla na trg. Funkcionalne pijače so danes eden najbolj zanimivih segmentov, saj ne nudijo le okusa, temveč tudi določen učinek – boljšo koncentracijo, več energije, izboljšano splošno počutje ali podporo pri regeneraciji.

Prvi izdelek blagovne znamke SŌM je zasnovan prav za izboljšanje fokusa, energije in splošnega dobrega počutja. Pijača se proizvaja v Belgiji in vsebuje sestavine iz Kolumbije, kjer se nekatere uporabljajo že stoletja. Zanimivo je, da projekt ne temelji na t. i. ingredient marketingu, kjer je celotna komunikacija zgrajena okoli ene trenutno priljubljene sestavine, kot sta lion’s mane ali gvarana. Namesto tega je v središču sam izdelek kot celota, s skrbno zasnovano kombinacijo sestavin, ki na širšem mednarodnem trgu še niso tako poznane, a imajo dolgo tradicijo uporabe in zelo pozitiven učinek na človeka.

• Del vašega produktnega dizajna se je pojavil tudi v filmih studia Marvel Studios. Predstavite našim bralcem nekaj primerov. Kako poteka proces, ko dizajn preide iz resničnega prostora v svet filma in pop-kulture?

Eden od izdelkov, pri katerem smo sodelovali, je Barisieur blagovne znamke Joy Resolve – futuristični aparat za pripravo kave z budilko, ki se je pojavil v več filmskih in serijskih produkcijah, med drugim v Doctor Strange, Ms. Marvel in v enem izmed filmov z Georgeom Clooneyjem. Izdelek je podpiral tudi Richard Branson, po njegovih besedah pa ga doma uporablja tudi Luka Dončić.

Najbolj zanimivo je, da za te pojavitve nismo plačali nič. Izdelek je bil preprosto dovolj vizualno močan, futurističen in poseben, da se je naravno vključil v njihov svet. Ko ga enkrat vidiš v filmu, na primer v sceni, kjer mačka skoči na aparat in se kava začne pripravljati, izdelek nenadoma dobi povsem novo dimenzijo.

Ko se je prvič pojavil v Marvelovem svetu, smo mislili, da gre za edinstven trenutek, a so ga kasneje uporabili še v več produkcijah. To veliko pove o tem, kako močno lahko dober dizajn komunicira tudi s filmsko industrijo: če se estetsko ujema z njihovim vizualnim svetom, lahko iz uporabnega predmeta postane del popkulturne ikonografije.

Takšne pojavitve ne vplivajo nujno neposredno na prodajo, imajo pa veliko vrednost pri gradnji zgodbe okoli izdelka. Pomagajo ustvariti nekakšno mitologijo blagovne znamke, kar je pogosto močnejše od klasične oglaševalske prisotnosti.

• Po izkušnjah z marketingom in uspešnimi kampanjami, kaj bi danes svetovali mladim podjetnikom, ki želijo ustanoviti lasten kreativni studio ali blagovno znamko?

Svetoval bi jim, naj razumejo razliko med projekti, ki jih kreativno izpolnjujejo, in projekti, ki jim pomagajo graditi studio kot poslovni sistem. Oboje je pomembno – sama kreativna vizija ni dovolj, če za njo ne stoji tudi dobra organizacija. Velik del dela v kreativnem studiu namreč sploh ni kreativen, temveč organizacijski. Pri nas praktično imamo enako število projektnih vodij kot kreativcev. Ko to enkrat razumeš, začneš dojemati, zakaj so potrebna leta, da studio doseže določeno raven, in zakaj so najbolj uspešni studii v resnici zelo dobro organizirani sistemi, ne le skupina talentiranih ljudi.

Druga ključna stvar je potrpežljivost. Številni mladi studii poskušajo eno leto, nato pa ob prvih težavah odneha. V resnici rast največkrat prihaja postopoma – iz leta v leto, za nekaj odstotkov. Če vztrajaš dve, tri ali več let, gradiš reference, repertoar, procese in predvsem zaupanje trga. To je še posebej pomembno pri večjih naročnikih, ki se pogosto ne odločajo zgolj na podlagi estetike ali ideje, temveč tudi na podlagi tega, kako dolgo si prisoten na trgu. Zato je sama prisotnost na trgu ena največjih vrednosti.

• Projekt Bagel Embassy je napovedan kot novo urbano gastronomsko mesto v Ljubljani. O čem je govora? Kako vidite povezavo med gastronomijo, identiteto blagovne znamke in ustvarjanjem skupnosti?

Bagel Embassy je prostor, kjer se hrana, dizajn in urbana kultura naravno prepletajo v nov mestni epicenter kulinarične svežine, z izbiro svežih bagelov, specialty kave, matche in drugih skrbno izbranih izdelkov. Že ob odprtju smo v nekaj urah prodali vse bagele, naše jutranje dogodke pa obiskuje veliko število ljudi, kar potrjuje, da je mesto nov koncept zelo dobro sprejelo.

Že od samega začetka smo zasnovali prostor urbane identitete kot community hub – mesto za druženje, dogodke in izmenjavo idej. Ljudje danes želijo več: zanima jih zgodba, proces in izzivi. Pomembno nam je, da kot blagovna znamka ostajamo transparentni in ljudi vključimo v svojo pot.

• Kot soustanovitelj Dragon Days summita, ki v Celju združuje več kot 500 udeležencev, kako vidite povezavo med deep-tech sceno in kreativno industrijo v regiji?

Na splošno menim, da je regija precej napredna, kar zadeva deep-tech. Imamo veliko podjetij, ki delujejo na področjih umetne inteligence, razvoja novih tehnologij, naprednih energetskih rešitev in drugih visokotehnoloških segmentov. Pravzaprav iz tega okolja prihajajo tudi zelo uspešne zgodbe, kot so Bitstamp, Outfit7, Bird Buddy in številna druga podjetja, ki potrjujejo, da znanje in potencial v regiji nedvomno obstajata.

Izziv je predvsem v tem, da regija kot celota morda še ni dovolj privlačna ali kul za investitorje v primerjavi z drugimi trgi. Prav zato se mi zdi še pomembneje, da podjetja razumejo, kako ključna je v tem kontekstu vloga kreativne industrije. Tehnologija sama po sebi lahko širši javnosti deluje kompleksno, oddaljeno ali celo nekoliko dolgočasno. Dobra blagovna znamka, močna vizualna identiteta in jasna komunikacija lahko to zgodbo približajo ljudem.

Zdi se mi, da se podjetja tega vse bolj zavedajo. Če želijo, da ljudje prisluhnejo njihovi zgodbi, ni dovolj le vrhunski izdelek, temveč tudi močan, sodoben in prepoznaven način, kako ga predstavijo svetu. Prav tu vidim največjo povezavo med deep-tech sceno in kreativno industrijo v regiji.

• Študij na University of Portsmouth in sodelovanje z blagovnimi znamkami, kot je Rolls-Royce Motor Cars, sta močno oblikovala vaš pogled na dizajn in podjetništvo v srednjeevropskem kontekstu?

Študij v tujini ti predvsem odpre obzorja – tako kulturno kot profesionalno. Na fakulteti spoznaš ljudi z vsega sveta, kar vpliva na tvoje razmišljanje in način dela. Hkrati si izpostavljen drugačnemu načinu poučevanja, kjer pogosto ne gre le za teorijo, temveč za ljudi z neposrednimi izkušnjami iz industrije, ki svoje znanje prenašajo naprej.

Poleg tega smo imeli veliko gostujočih predavateljev. Eden tistih, ki je na mene naredil največji vtis, je bil Mark iz studia I Love Dust, ki sodeluje z blagovnimi znamkami, kot so Nike, Adidas in Lego. Takrat sem prvič resnično spoznal, da za tistim, kar dojemamo kot kul blagovne znamke, stojijo kreativni studii, ki oblikujejo njihovo identiteto. Do tedaj sem mislil, da želim delati za močne blagovne znamke, nato pa sem spoznal, da me bolj zanima biti tisti, ki to kul znamko dejansko ustvarja.

To razmišljanje se je še okrepilo skozi sodelovanje z Rolls-Royceom. Izkušnja je bila izjemna, a spoznal sem, da me bolj kot delo za eno znamko privlači širina – možnost ustvarjanja za različne industrije. Danes en dan razvijamo kozmetično znamko, drugi dan deep-tech rešitev, tretji dan funkcionalni napitek. Ta raznolikost mi omogoča, da ustvarjam širši “svet blagovnih znamk” in da ne ostanem omejen le na eno smer.

• Ljubljana se vse pogosteje dojema kot mesto nove kreativne energije. Kaj menite, kaj je ključno za razvoj sodobnih kreativnih hubov v regiji in kje vidite prostor za naslednji korak?

Za razvoj kreativnih hubov so ključna močna podjetja, ki postavljajo standarde in ustvarjajo priložnosti za mlade talente. V regiji že vidimo primere, kot je Rimac, ki ustvarjajo okolje za vrhunski dizajn. V Sloveniji tega še nekoliko primanjkuje, a verjamem, da bo nova generacija podjetij to spremenila.

Naslednji korak vidim v valu podjetij, ki bodo razumela, da dober dizajn, močan brand in premišljena uporabniška izkušnja niso le dodana vrednost, ampak ključni del sodobnega uspeha.

Foto: Arin Rapuš, Tjaša Barbo, Ana Škobe, Ino Zeljak, Jakob Vrečko in osebni arhiv