Spominjamo se konceptualne umetnice Yayoi Kusama, ki je za seboj pustila instalacijo, znano vsem

Po Dolly Parton in Timu Curryju je pop kulturo prizadela tudi novica o odhodu japonske konceptualne umetnice Yayoi Kusame. Umrla je v 98. letu starosti v Tokiu 14. avgusta letos, novica pa je v javnost prišla 27. avgusta. Ukvarjala se je predvsem s kiparstvom in instalacijami, aktivna pa je bila tudi na področju slikarstva, performansa, video umetnosti, mode, poezije, književnosti in drugih umetniških področij. Njeno delo je temeljilo na konceptualni umetnosti ter je vsebovalo elemente feminizma, nadrealizma, art bruta, poparta in abstraktnega ekspresionizma. Priznana je bila kot ena najpomembnejših japonskih umetnic, najbolje prodajana umetnica na svetu ter vse do svoje smrti najuspešnejša živeča umetnica na svetu. Njeno delo je vplivalo na ustvarjanje njenih sodobnikov, med drugim Andyja Warhola in Claesa Oldenburga.

Tako kot njena umetnost je bila tudi Yayoi Kusama znana kot ekscentrična osebnost, od sedemdesetih let pa je živela v psihiatrični ustanovi. O svojih duševnih težavah je odkrito govorila ter je tako kot številni umetniki svojo umetnost doživljala kot način soočanja z lastnimi težavami, ne pa kot beg pred resničnostjo.

Po čem si jo bomo zapomnili?

Čeprav mlajše generacije in tisti, ki umetnosti ne spremljajo toliko, morda ne poznajo njenega imena, vam zagotavljamo, da ste njene instalacije že videli. Najbolj znan del njenega opusa so vsekakor Infinity Mirror Rooms (Sobe neskončnih ogledal). Kaj pravzaprav je to? Kusama vzame majhen, zaprt prostor in njegove stene obloži z ogledali. V prostor postavi luči, LED diode, krogle, pikice ali druge elemente. Ogledala nato te elemente večkrat odsevajo, zato imate občutek, da se prostor v vseh smereh razteza v neskončnost. Tako na primer v delu Infinity Mirrored Room – The Souls of Millions of Light Years Away stotine LED luči visijo v temnem prostoru in utripajo kot zvezde. Ogledala ustvarjajo iluzijo, da se nahajate v neskončnem vesolju.

Pri Kusami ogledalo ni le dekoracija. Briše meje med gledalcem, prostorom in umetniškim delom. Zanimivo je, da ko vstopite v instalacijo, niste le oseba, ki opazuje umetniško delo, temveč postanete njegov del. Vaš odsev se pojavi neštetokrat. To je nato povezano z enim ključnih pojmov v Kusaminem delu, self-obliteration, oziroma izničenje sebe. Posameznica je prikazana kot le ena točka znotraj neskončnega prostora. To je povezano tudi z njenim dolgoletnim zanimanjem za neskončnost, ponavljanje in pikice.

Instalacije Infinity Mirror Rooms se nahajajo v muzeju The Broad v Los Angelesu, Muzeju moderne umetnosti v San Franciscu, muzeju Yayoi Kusama v Tokiu in muzeju umetnosti v Tel Avivu.

Pikice kot umetniški element

Yayoi Kusama je zelo znana tudi po svojih pikicah. V njenih delih točka postane umetniški in simbolni element, s katerim Kusama raziskuje neskončnost, ponavljanje in odnos posameznika do prostora. Kusama je pikice začela intenzivno uporabljati konec petdesetih let, ko je slikala platna, prekrita z množico majhnih ponavljajočih se pik. Sčasoma jih je začela prenašati na stene, tla, pohištvo, skulpture, oblačila in celotne prostore.

Tudi tukaj je ključni koncept ponavljanja. Ena sama pika je samo ena pika. Ko pa jih je na stotine ali tisoče, posamezna pika začne izgubljati svojo samostojnost in postane del večje celote.

Pike predstavljajo osnovni gradnik Kusaminega umetniškega jezika. Z njihovim neskončnim ponavljanjem se posamezni elementi izgubijo v celoti, medtem ko ogledala v Infinity Mirror Rooms isto načelo prenesejo iz dvodimenzionalne slike v prostor. Pikice, odsevi in svetloba tako ustvarjajo občutek neskončnosti, oseba, ki opazuje instalacijo, pa se sooči z lastnimi odsevi in postane del procesa »izničenja sebe«.

Članek je prevzet s portala Journal.hr

Foto: Hirshhorn Museum and Sculpture Garden, Profimedia, Instagram (@gugeheim)