

Če pogledamo lepotno industrijo, hitro opazimo, kako velik del trga pravzaprav zasedajo znamke, ki prihajajo z Daljnega vzhoda ali pa jih vsaj navdihujejo njihova načela ustvarjanja izdelkov. K-beauty je popolnoma osvojil svet s svojimi skincare in makeup izdelki ter s tem samo odprl vrata tudi drugim, da se pridružijo trendu. Realno gledano je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi azijski parfumi postali nov hit. Seveda na čelu s Korejo, ki je postala nekakšen trendsetter, ko govorimo o lepoti.
A to, čemur smo priča zdaj, je bilo še pred kratkim skoraj nepredstavljivo. Parfumska scena, ki je bila desetletja izrazito evropocentrična, se začenja obračati proti Vzhodu. Najprej proti Bližnjemu vzhodu, zdaj pa tudi proti Daljnemu vzhodu. Zahod ne išče več samo luksuza, temveč drugačnost, zato smo priča dejanskemu vstopu azijskih parfumskih znamk na zahodni trg.
Njihova identiteta je zelo jasna, to, kar prinašajo, pa je tako drugačno, da si je trenutno skoraj nemogoče predstavljati, da bi lahko postalo naslednji veliki hit. Kljub temu vse kaže prav na to, predvsem tudi izkušnja, ki smo jo imeli na nedavno organiziranem sejmu parfumov v Parizu, Paris Perfume Week.
Kako so azijski nišni parfumi sploh prišli na radar Zahoda?
Dolgo časa je bila parfumska industrija skoraj sinonim za Evropo, predvsem Francijo. Ta še vedno ostaja na prestolu kot država, v kateri se letno proizvede največ parfumov. In medtem ko je Azija dominirala v skincare segmentu, se nato razširila na injektibilne tretmaje, nego telesa in las ter nazadnje še na izdelke za lase, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo fokus premaknil tudi na parfume. Do tega prihaja ne samo zaradi rasti niche parfumske scene, ampak tudi zaradi spremembe potrošniških navad.
Hkrati je rast niche trga in individualnih parfumerjev v Aziji dodatno spodbudila celotno zgodbo. Pojavljajo se nove znamke, ki niso filtrirane skozi zahodni okus, ampak prinašajo avtentične interpretacije dišav.
Zakaj so nenadoma postali tako zanimivi?
Če pogledamo, kako trenutno izgleda trg parfumov, hitro pridemo do zaključka, da so azijske znamke vse bolj zanimive predvsem zato, ker imajo drugačen pristop do dišav. Parfumi z Zahoda so strukturirani okoli jasnih kategorij, kot so floralni ali citrusni, medtem ko arabski parfumi, ki so trenutno velik hit, pretežno dišijo orientalsko, ne glede na kategorijo. Azijski parfumi pa so popolno nasprotje tega, kar trenutno prevladuje na trgu.
Azijski parfumi uporabljajo note, ki so na Zahodu manj poznane, podobno kot v skincare industriji poudarjajo subtilnost namesto močne projekcije, pogosto imajo efekt skin scenta in dišavo gradijo bolj okoli atmosfere kot okoli samih not. Poleg tega jih pogosto navdihuje lastna kultura, kar poudarjajo tako v dizajnu kot tudi v sami dišavi.
Če upoštevamo vse bolj priljubljene note, kot so riž, čaj in matcha, vidimo, da vse bolj vstopajo v mainstream trende. To niso klasične parfumske note, ampak kulturne reference, ki nosijo emocijo in kontekst.

Posledica booma vzhodnjaških dišav na splošno
Pomembno je razumeti, da priljubljenost azijskih parfumov prihaja vzporedno z večjim trendom, konkretno z rastjo zanimanja za vzhodnjaške dišave na splošno. Bližnjevzhodni oziroma arabski parfumi so v zadnjih letih eksplodirali na Zahodu, tako zaradi izrazito intenzivnih dišav kot tudi zaradi kulture klonov, ki hkrati dodatno popularizira niche industrijo.
Toda medtem ko so bližnjevzhodni parfumi prinesli intenzivnost in privlačnost luksuza, azijski parfumi prinašajo nekaj povsem drugega, minimalizem in subtilnost. Prav nasprotje teh trendov bi lahko oblikovalo današnji trg.
Estetika, ki spremlja dišavo
Eden od razlogov, zakaj se azijski parfumi tako dobro ujemajo s trenutkom, je tudi njihova estetika. Azijske znamke, predvsem iz Koreje, Japonske in Kitajske, prihajajo z zelo čistim, minimalističnim dizajnom ali pa značilnim manga stilom, močnim storytellingom in vizuali, ki spominjajo na umetnost oziroma produktni dizajn. To popolnoma resonira ne samo z občinstvom, ki je odraslo ob K ali J beauty trendih, ampak tudi z vsemi, ki imajo izostren občutek za detajle. Tukaj je doživetje izdelka enako pomembno kot sam izdelek.
Včasih gre za kreacije, ki po videzu posnemajo nekaj iz vsakdanjega življenja, kot parfum “Puppy” korejske znamke Tamburins, ki spominja na pasjo tačko, drugi pa so preprosto estetsko prijetni, zanimivih barv ali tekstur. A za te izdelke zelo verjetno sploh ne bi vedeli, če v zgodbo ne bi bila vključena tudi družbena omrežja.
Vloga družbenih omrežij
Kot pri ustvarjanju vseh drugih trendov so tudi pri popularizaciji azijskih parfumov pomembno vlogo odigrala družbena omrežja, kot sta Instagram in TikTok. Vse več ustvarjalcev vsebin se odloča vstopiti v parfumski svet, saj gre nedvomno za zelo priljubljeno temo. Z željo po ustvarjanju unikatne vsebine, odkrivanju novih znamk ali preprosto ustvarjanju viralnih videov so pomagali popularizirati tudi azijske parfume. Danes se dišave prevajajo v estetiko in storytelling, azijske znamke pa imajo pri tem ogromno prednost, ker že prihajajo z močnim narativom, se zlahka vključijo v vizualno vsebino in ponudijo nekaj novega na feedu, nasičenem z istimi znamkami. Zato ni presenetljivo, da se vse pogosteje pojavljajo kot “undiscovered gems” ali “next big thing”.
In ne bomo si lagali, njihov prvi adut je prav nedostopnost.

Nišnost kot sodobni ekvivalent logotipa
Še en pomemben trenutek je sprememba v tem, kako ljudje uporabljajo parfume. Zanimivo je, da lahko tukaj potegnemo neposredno paralelo s sociološkim fenomenom iz 2000-ih oziroma z obdobjem logomanije.
Če se vrnemo v zgodnja 2000-a, je moda delovala zelo jasno. Status se je nosil navzven. Logotipi so bili veliki, vidni in namerno izpostavljeni. Čeprav verjamemo, da je pri nekaterih šlo tudi za estetiko, je bila primarna komunikacija tista, ki je govorila, da ste to, kar nosite. Res je, da se nekatere stvari nikoli ne spremenijo, a tolikšna količina logotipov od glave do pet se na srečo od takrat ni več ponovila v takšnem obsegu.
Toda kaj enako oprijemljivo kaže status, hkrati pa je vizualno neopazno? Vonj. Status se danes seli v skoraj nevidne kode, niche parfumi pa so eden najzanimivejših primerov tega premika. To so simboli, ki jih ne vidimo, a jih tisti, ki vedo, prepoznajo. Ta prehod v “if you know, you know” logiko je vedno deloval nišno, ne glede na to, ali si je nekdo takšen lifestyle lahko privoščil ali ne. Tako tudi niche parfumi ne komunicirajo s širšo publiko, ampak z določenim krogom ljudi, ki razumejo, kaj določen parfum pomeni, kakšen imidž nosi in v katero kategorijo spada. Parfum tako preneha biti samo estetski dodatek in postane kulturni signal. Način, kako pokazati pripadnost, okus in določeno raven informiranosti.
Parfumi so izkustveni luksuz
Parfum ni samo izdelek, ampak doživetje. Način, kako dišite, vpliva na to, kako vas doživljajo drugi, pa tudi na to, kako se počutite sami. V tem kontekstu parfum postane bolj intimna oblika izražanja identitete kot oblačila ali modni dodatki. Ne vidi se, a se ga zazna, prav ta subtilnost pa mu daje novo vrednost.
Zanimivo je tudi to, da čeprav so parfumi sami po sebi nevidni, se njihova vidnost seli na družbena omrežja. Platformi, kot sta TikTok in Instagram, sta postali nov prostor, kjer se ta status vseeno kaže. Parfumi se delijo, priporočajo, analizirajo in postajajo del osebne znamke. Na neki način logotip ni izginil, samo preselil se je iz fizičnega sveta v digitalnega.
Post-niche generacija
A s popularizacijo arabskih klonov parfumov, ki si jih upamo poimenovati vse prej kot luksuzne, prihaja tudi potreba po ločevanju znotraj ljubiteljev niche sektorja. Ker se danes pogosto sprašujemo, ali dišimo po dragem originalu ali zgolj njegovem klonu, se niche poznavalci oziroma parfumski kuratorji že kategorizirajo kot nekakšna post niche generacija. Če smo iskreni, je niche sektor postal tako priljubljen, da je pravzaprav novi mainstream.
To ustvarja nov paradoks. Ljudje jih izbirajo, ker želijo biti drugačni, a jih hkrati nosi vedno več ljudi. Velika polemika je, ali je niche sploh še niche, zato se post niche generacija, tista prvotna generacija ljubiteljev niche parfumov, vse bolj obrača k art in indie parfumeriji. Ironično pa vse te podkategorije parfumov še vedno globalno štejemo med niche parfume.

Azijski nišni parfumi so navdušili Pariz
Na nedavno organiziranem sejmu parfumov Paris Perfume Week se je največ govora ustvarilo prav okoli azijskih znamk. Poleg tega, da so v Evropi redko dostopne in je bila to odlična priložnost za preizkušanje, so izjemno zanimive tudi zato, ker imajo drugačne nišne trende. Še več, na zanimiv način interpretirajo globalno priljubljene note v dišavnih kompozicijah.
Največji razstavni prostor med azijskimi znamkami je imel pričakovano Born To Stand Out. Ta južnokorejska znamka je na Zahodu že zelo prepoznavno parfumsko ime, ki se je izpostavilo z uporniškim brandingom in parfumi z nadpovprečno količino parfumskega olja, zaradi česar obstojijo več dni. Poleg estetike in določenih not, s katerimi mainstream nišna scena ni veliko eksperimentirala, je BTSO pravzaprav precej podoben zahodnim idealom parfumov. Nekaj drugačnega je nedavno prišlo z linijo Eau Intimite, ki združuje konvencionalno bombastične note in odlično obstojnost, a z nekoliko bolj diskretno projekcijo. Zelo zanimivo, mehko in nepričakovano za znamko.


Na drugi strani pa so nas popolnoma očarali še eni Južnokorejci. Gre za znamki Organ Tale in Scentseum, sicer nepovezani znamki brata in sestre. Organ Tale smo že omenjali kot znamko, ki nas je na sejmu navdušila, prav tako njihov orientalsko cvetlični nov parfum “Paradise in Gangwon”. Enako nas je očaral tudi Scentseum, znamka, navdihnjena s pop kulturo, katere parfumi izžarevajo čistost in igrivost, značilno za azijske znamke. Trenutno ponujajo pet parfumov z zelo jasnim DNA-jem, ne glede na to, ali dišijo gurmansko ali sadno. Poleg privlačne stekleničke je zanimiva tudi cena, le 42 evrov za 50 ml parfumske vode.


Kitajska kot država z največ znamkami
Kitajske znamke so na sejmu na nek način dominirale, med njimi pa sta posebej izstopali sestrski znamki Tombstone Fragrances in Bu Feng. O znamki Tombstone smo v zadnjih mesecih lahko poslušali tudi pri balkanskih parfumskih influencerjih, saj se je sprožila lažna razprava o inspiraciji za nastanek teh parfumov. Čeprav Tombstone prihaja v obliki nagrobnika, v resnici ne poveličuje smrti, ampak jo raziskuje kot nekaj neizogibnega in slavi intenzivnost človeškega obstoja. Parfumi so kljub nekoliko robustnemu videzu pravzaprav zelo zračni in predvsem lepi.
Bu Feng ima popolnoma drugačno filozofijo. Vsak parfum spremlja drugega protagonista kitajskih starodavnih junaških zgodb. Slavljenje kitajske kulture nadaljujejo tudi skozi note, saj vsak parfum vsebuje ekstrakt rastline ali sadeža, značilnega za Kitajsko, kot je kitajska vrtnica. Novost “Flare in Amber” slavi cvet magnolije, na Paris Perfume Weeku pa je doživela le soft launch, saj je uradna predstavitev predvidena za sejem Esxence v Milanu.



Omenili bi še znamke Ebers Papyrus, Le gout de Peau in Aentos. Ebers Papyrus slavi prvi zapis o uporabi dišečih substanc, najden v Egiptu, ter uporablja zgodovinske osebnosti za pripovedovanje dišavnih zgodb. Njihov bestseller “Sappo Sandalwood” je vsekakor vreden pozornosti, še posebej za ljubitelje dobre, kremaste in prečiščene sandalovine. Le gout de Peau slavi kitajsko kulturo in ustvarja parfume, navdihnjene z različnimi kitajskimi pokrajinami. Imajo fantastične ročno izdelane pokrovčke in parfume, v katerih izstopajo lokalne rastline in sadeži. “Papermaking” nas je posebej navdušil kot zanimiva interpretacija vonja papirja. Nič manj pomemben ni Aentos, navdihnjen z naravo in wellbeingom. Celotna znamka diši zeleno in naravno, a parfuma “Cache”” nikakor ne smete izpustiti, saj v središče dišavne kompozicije postavlja komarček.


Popolnoma pripravljeni na evropski trg
Znamki Tobba in Sholayered sta se nam zdeli najbolj pripravljeni za vstop na evropski trg, kar trenutno tudi postopoma počneta. Tobba prihaja iz Šanghaja, lastnik znamke pa je umetnik, ki fotografira, slika in zdaj ustvarja tudi parfume. Imajo prečiščen, a izrazit dizajn ter fantastičen branding, parfumi pa so zanimiva mešanica tistega, kar je zahodnemu občinstvu znano in neznano. Novost “Asura” je brez dvoma vredna pozornosti, saj preplet zadimljenega lešnika in tuberoze deluje precej nepričakovano in zelo privlačno.


Sholayered prihaja z Japonske in je nedavno odprl svojo prvo trgovino v Evropi, natančneje v Parizu. A namesto parfumov so pri tej znamki v ospredju dišeče meglice z zelo zračnimi dišavami in intimnejšo projekcijo. Kot pravijo sami, je na Japonskem nevljudno ljudi “dušiti” s parfumom. Zato ustvarjajo formule, ki niso agresivne in jih je mogoče preprosto layerati z njihovimi parfumi. Izbor meglic je fantastičen, od sočne in zračne hruške do vanilje, ki je izjemno zanimivo kremasta in prečiščena, brez gurmanskega efekta. Parfumi so nekoliko bolj sveži in citrusni, med njimi pa izstopa “Azzurro”, ki spretno združuje citruse z mošusno in rahlo sladko bazo.
Kaj pričakovati?
Predvsem še ogromno azijskih znamk. Poleg Born To Stand Out parfumsko občinstvo nestrpno pričakuje prihod Tamburinsa v Evropo, južnokorejskega lepotnega in parfumskega velikana. Hkrati je v Evropi od nedavnega dostopna tudi obetavna južnokorejska znamka Nonfiction, ki ustvarja prečiščene in minimalistične dišave.
Videti je tudi, da se počasi pomikamo proti parfumom, ki so subtilnejši in bolj osebni, proti dišavam, ki jih je enostavno layerati in so primerne za vse priložnosti, ne glede na to, ali greste v pisarno ali v fitnes. Čeprav se to ne bo zgodilo čez noč, je jasno, da parfumsko industrijo čaka sprememba.
In ko smo videli, da bo tik pred sejmom v Cannesu septembra v Parizu organiziran Asia Perfume Show, je postalo jasno, da Zahod ni več edino središče inovacij. Azija ni samo trg, ampak vir inspiracije, pa tudi proizvodnje, razvoja in trendov.
Članek je prevzet s portala Journal.hr
Photo: Journal.hr, Instagram (@tamburinsofficial)




