Amaterstvo v hobijih
Prav to potrjujejo tudi novi trendi. Ljudje vse pogosteje izbirajo hobije po preprostem načelu – zaradi procesa samega in užitka, ki ga prinaša. Ni nujno, da vsaka fotografija konča na Instagramu, da tečaj keramike postane odskočna deska za novo kariero ali da ura tenisa vodi proti mednarodnim tekmovanjem. Hobiji znova postajajo to, kar so v svojem bistvu vedno bili – čas zase, v katerem uživamo brez pritiska po dosežkih, rezultatih ali popolnosti. Gre za dejavnosti, ki nas sproščajo, navdihujejo in nam omogočajo, da za trenutek odložimo pričakovanja ter preprosto uživamo v trenutku.
Zakaj smo sploh nehali početi stvari zgolj za veselje?
Morda zato, ker smo se navadili, da mora imeti vse, kar počnemo, nek namen. Ni dovolj, da nas nekaj zanima – dobro je, če se ob tem tudi kaj naučimo. Ni dovolj, da nas neka dejavnost sprošča – še bolje je, če nas hkrati naredi bolj produktivne, bolj zdrave ali uspešnejše.
Sčasoma se je takšno razmišljanje preselilo tudi na področje hobijev. Začeli smo jih dojemati kot naložbo. Če že namenimo dve uri na teden določeni aktivnosti, bi bilo dobro, da nam prinese nekaj več kot le zabavo. Tako se tečaj keramike spremeni v potencialno poslovno priložnost, fotografija v prihodnje samostojno delo, šport pa v še eno postavko na seznamu osebnih dosežkov. Seveda ni nič narobe, če hobi sčasoma preraste v nekaj več. Težava nastane, ko ga že od začetka izbiramo s tem ciljem. Takrat lahko hitro izgubimo tisto, zaradi česar smo ga sploh želeli preizkusiti – radovednost, veselje in preprosto uživanje v samem procesu.
Povratek amaterstva
Ni naključje, da v zadnjih letih narašča zanimanje za hobije, ki ne obljubljajo velikih dosežkov. Keramični studii nastajajo na vsakem koraku, analogna fotografija ponovno pridobiva priljubljenost, vse več je plesnih tečajev za odrasle, pevski zbori pa že dolgo niso več rezervirani le za profesionalce in glasbenike.
Ljudje se vračajo k dejavnostim, pri katerih jim ni treba biti najboljši. Nekaj osvobajajočega je v tem, da se udeležite plesnega tečaja in veste, da vas nihče ne ocenjuje. Da fotografirate brez potrebe, da bi bil vsak posnetek popoln. Da izdelate skodelico, ki je nekoliko postrani, in ste s tem povsem zadovoljni.
Morda nam je prav to manjkalo – prostor, v katerem ni pomembno, kako uspešni smo, kako hitro napredujemo ali kakšen bo končni rezultat. Prostor, kjer je dovolj že to, da v dejavnosti preprosto uživamo.
Proces ponovno postaja pomemben
Če pogledamo hobije, ki so danes še posebej priljubljeni, hitro opazimo skupno značilnost – večina od njih zahteva čas. Ne moremo jih pospešiti. Ne moremo jih optimizirati. Ne moremo preskočiti polovice procesa samo zato, da bi čim hitreje prišli do cilja. Pri keramiki je treba prehoditi celotno pot od kosa gline do končnega izdelka. Pri analogni fotografiji rezultata ne vidimo takoj. Pri petju v zboru ali plesu pa se velik del zadovoljstva skriva prav v ponavljanju, vaji in skupni izkušnji. Z drugimi besedami, poudarek ni več na končnem rezultatu, temveč na času, ki ga namenimo dejavnosti, ki nas veseli. V svetu, kjer je skoraj vse usmerjeno v učinkovitost in dosežke, postaja prav to ena največjih vrednosti sodobnih hobijev.
Ni nujno, da je vse koristno
Ni nujno, da ima vse, kar počnemo, merljivo korist. Ni treba, da vsak interes preraste v službo, in ni treba, da vsaka dejavnost vodi do napredka ali dosežkov. Včasih je dovolj že to, da nam polepša dan. V času, ko imamo pogosto občutek, da moramo vsak trenutek izkoristiti kar se da učinkovito, je morda prav to ena najbolj dragocenih stvari, ki jih lahko naredimo zase. Da si dovolimo početi nekaj zgolj zato, ker nas veseli. Brez ciljev, brez pričakovanj in brez potrebe, da bi iz tega nastalo kaj več. Morda je prav v tem bistvo sodobnega amaterstva – da si ponovno dovolimo uživati v stvareh, ne da bi morali biti pri njih najboljši.
Članek je prevzet s portala Journal.hr.
Foto: dupephotos.com
