Andrea in Saša sta v Reki odprla Cirkus Protokol, multidisciplinarni prostor za druženje

Reka je nedavno dobila prostor, ki se ne poskuša omejiti na eno samo funkcijo, saj je bil že od začetka zamišljen kot živ organizem. Cirkus Protokol je kraj, kjer se naravno prepletajo dizajn, umetnost, gastronomija in druženje. Gre za prostor velikosti 130 m², ki deluje kot dnevni ambient, odprt za obiskovalce – nekakšen showroom, v katerem je vsak predmet mogoče uporabljati in kupiti – hkrati pa tudi kot prizorišče za intimne večerje, degustacije in skrbno kurirane dogodke.

Protokol, umeščen v stanovanju starejše stavbe, deluje kot podaljšek zasebnega prostora, a hkrati kot premišljeno oblikovan ambient, ki ga delijo z gosti. Že ob vstopu daje občutek, da vstopate v nečiji osebni svet – hkrati premišljen in spontan, topel in večplasten, dovolj intimen, da se v njem počutite sproščeno, a tudi dovolj odprt, da vas nenehno vabi k raziskovanju.

Cirkus Protokol: Dva človeka, en skupni jezik

Za projektom stojita Andrea Matić in Saša Hess, partnerja, ki si delita tako zasebno kot tudi profesionalno življenje, njune poti pa so se skozi leta naravno prepletale prek dela in sodelovanj. Andrea je sociologinja z izkušnjami na področju organizacije dogodkov in porok, kar ji je razvilo izrazit občutek za atmosfero, dinamiko med ljudmi in detajle, ki oblikujejo celotno izkušnjo.

Saša je multidisciplinarni konceptualni umetnik, fotograf in režiser ter lastnik produkcijske hiše, za katero stoji vrsta nagrajenih projektov in kampanj. Njegova ustvarjalna pot vključuje tudi gastronomijo, ki jo je dodatno izoblikoval med izobraževanjem na prestižni francoski akademiji Le Cordon Bleu. Ima tudi izkušnjo z zagonom koktajl bara Kolibri v Ljubljani, ki je bil pred približno desetletjem eden pionirjev koktajl scene in še danes velja za enega najboljših.

Skozi leta sta pogosto sodelovala pri projektih drug drugega, se spontano dopolnjevala in gradila skupen senzibilitet. Cirkus Protokol tako ni nastal kot nenadna ideja, temveč kot logično nadaljevanje njunega sodelovanja in želje po ustvarjanju prostora, ki združuje vse, kar ju opredeljuje.

Reka, kot mesto, ki sta ga izbrala za svoj dom, se je izkazala kot naravna lokacija za takšen projekt. Čeprav Saša prihaja iz Ljubljane, so podnebje, morje in ljudje pretehtali v prid Reki.

Po dolgem iskanju idealnega prostora je Protokol našel svoje mesto v prvem nadstropju staromeščanske stavbe, zasnovan tako, da s svojim vzdušjem in konceptom spominja na stanovanje – topel, intimen in avtentičen prostor.

Prostor, ki deluje kot osebni svet

Protokol je zasnovan kot prostor, ki briše mejo med zasebnim in javnim, zato ga opisujeta kot podaljšek svoje dnevne sobe, kamor gostje prihajajo brez formalnosti. Interier je oblikovan skozi osebno estetiko, predmete s potovanj, dizajnerske kose in skrbno izbrane vintage elemente, od katerih je nekatere mogoče tudi kupiti, kar prostoru daje dodatno plastnost med showroomom in živim ambientom.

Saša podpisuje interier in k njemu pristopa kot k scenografiji – kot k prostoru, ki režira izkušnjo gibanja in srečevanja ljudi. Njegovo delo je bilo že prepoznano in nagrajeno z dvema nagradama BIG SEE Award.

»Prostor Protokola sva od začetka zamišljala kot osebni svet, kot kraj, ki pripoveduje najino zgodbo skozi predmete s potovanj in estetiko, ki jo živiva. Morda ga najbolj definira Michel Fromentovo “Jajce”, kos, ki sva ga našla v Parizu, na vintage sejmu v Clignancourtu, kamor vsako leto hodiva “nahranit dušo” z lepimi stvarmi. Takrat je bilo že prodano, a ko sva zaključila Protokol, sva ugotovila, da nama prav ta kos manjka. Po iskanju sva ga našla na jugu Francije in ga vrnila na mesto, ki mu je očitno bilo namenjeno,« pripovedujeta Saša in Andrea.

Posebno atmosfero prostoru dajejo tudi svetila dvojca Brajak Vitberg iz Ljubljane, katerih svetilke ustvarjajo toplino in značaj. Dodatno čustveno vrednost ima dejstvo, da je Petra, del tega dua, hkrati tudi Andrejina sestrična. Preostali kosi pohištva prihajajo iz Vermissen, za katerega imata tudi zastopstvo, osvetlitev pa dopolnjujejo še kosi Ingo Maurer. Stene krasijo tapete z podpisom Stella McCartney, ki prostoru dodajo dodatno plastnost in karakter. V prostoru se nahaja tudi party miza Willyja Rizza iz 70. let, Arco svetilka znamke Flos ter črna komoda iz obdobja brutalizma, najdena na vintage sejmu v Bruslju. Posebno sentimentalno vrednost ima tudi triptih, ki ga je Saša ustvaril z Niko Zupanc za galerijo Rossana Orlandi Gallery v Milanu. V Protokolu se nahaja tudi mozaik, diplomsko delo mlade reške umetnice Stelle Sumić.

»Ker umetnost dojemava kot pomemben del celotnega koncepta, Protokol že zdaj nosi določeno galerijsko noto. Prav zato naju veseli ideja, da ta vidik v prihodnje še dodatno razvijava – skozi sodelovanja z umetniki iz Reke in regije ter skozi skrbno izbrane samostojne razstave.«

»Cirkus Protokol je zasnovan kot nekakšen “cirkus vsega” – odprta platforma za ustvarjalce, radovedneže in vse, ki iščejo avtentično izkušnjo, hkrati pa kot intimen prostor, v katerem se tudi sama počutita dobro, obkrožena z ljudmi podobnih vrednot, pa tudi s tistimi, ki ju navdihujejo s svojo drugačnostjo.«

»A še pomembnejše od samega prostora je vzdušje, ki ga ustvarjava. Želiva, da se ljudje pri nama počutijo sproščeno in dobrodošlo; da se lahko udobno namestijo, vzamejo knjigo v roke, klepetajo s svojo družbo ali se spontano povežejo s kom novim. Prav tu pa se zgodi nekaj, kar naju še posebej veseli: ljudje se pri nama resnično spoznavajo. Podajo si roke, začenjajo pogovore, delijo zgodbe – vračamo se k nekim osnovnim, skoraj pozabljenim oblikam srečevanja, k tistemu iskrenemu stiku iz oči v oči,« pripovedujeta Andrea in Saša.

Med cirkusom in protokolom

Andrea in Saša pojasnjujeta, da ime Cirkus Protokol najbolje opisuje notranjo dinamiko projekta, saj »cirkus« predstavlja Sašin ustvarjalni svet, ki je nenehno v gibanju, poln idej in nepredvidljivih smeri, medtem ko »protokol« označuje Andreino sposobnost, da vse te impulze prevede v strukturo in izkušnjo, ki deluje v prostoru in času. Prav v tej dinamiki med ustvarjalnim kaosom in organizacijo nastaja njun skupni jezik.

To ravnovesje se jasno odraža tudi v dogodkih, ki imajo določeno strukturo in trajanje, a hkrati znotraj tega puščajo prostor za spontanost in improvizacijo. Nič ni togo, a tudi nič ni prepuščeno naključju – tudi glasba ima vedno skrbno izbrano vlogo pri ustvarjanju vzdušja.

Programi v Protokolu združujejo večerje, umetnost in druženje, ideje zanje pa nastajajo spontano – skozi ljudi in projekte, s katerimi se srečujeta. Povedala sta, da je bil pomemben trenutek sodelovanje s HNK Ivana pl. Zajca pri scenografiji predstave »Magarčić i kit« z Ivanko Mazurkijević in Damirom Martinovićem Mrletom, pa tudi koncert »Volim žene«, ki ga je Saša režiral. Iz teh izkušenj se je razvila ideja o večerjah, ki vključujejo tudi performativni element, v katerih sodelujejo igralci, kot sta Deni Sanković in Ana Marija Brdanović, ob močni podpori intendantke Dubravke Vrgoč. Pri tem se meja med občinstvom in izvedbo postopoma briše.

Gastronomija kot prostor srečevanja

Čeprav Protokol ni restavracija, ima gastronomija ključno vlogo, saj jo dojemata kot medij, ki povezuje ljudi in gradi izkušnjo. Posebej ju veseli sodelovanje z vinarji, ki pri njih predstavljajo svoja vina skozi vinske večerje, pa tudi organizacija cocktail masterclassov oziroma delavnic, kot so tiste z miksologom iz ljubljanskega Kolibrija. Prav tako rada sodelujeta s chefi, ki jih tudi osebno izjemno cenita – z ljudmi, h katerim sama rada odideta na dober kosilo ali večerjo. Med njimi so Bojan Gržentić iz Centotrenta, Marko Flego iz Koye, pa tudi Jurica Obrol iz Ganeuma in Tihomir Krklec (Afrika), pripovedujeta Andrea in Saša.

»V širšem smislu si želiva, da bi Protokol postal kraj srečevanja kuharjev iz regije in Evrope. Zanima naju tudi format bivanja, podoben konceptu artist in residence, pa tudi večdnevni pop-upi, ki bi imeli priložnost ostati dlje in razviti odnos z občinstvom ter mestom. Prav takšni različni pristopi se popolnoma ujemajo s filozofijo Protokola, saj ne ponuja zgolj večerje, temveč celovito izkušnjo, ki presega okvire klasičnega restavracijskega doživetja.« Pri njih se brišejo meje med gostom in chefom – mogoče je z njimi govoriti, v open kitchen konceptu v živo spremljati pripravo jedi, postavljati vprašanja in celo dobiti kakšen recept, pravita.

»Pomembno nama je, da večerja ni le konzumacija, temveč interakcija, izmenjava in doživetje, ki vključuje vse – od okusov in vonjev do zgodb, ki nastajajo okoli mize.«

»Za naju je ključno, da je Cirkus Protokol odprt prostor – kraj, kjer so vsi ustvarjalci dobrodošli.«

Stalna gastronomska ekipa Protokola

Stalno ekipo Protokola sestavljata Saša in Matija, dvojec, katerega energiji in pristopa se popolnoma dopolnjujeta. Saša prinaša kreativnost, združuje vizualno moč s kulinarično natančnostjo in vsak krožnik dojema kot še eno obliko izraza. Na drugi strani je Matija izjemno miren in osredotočen kuhar, ki je svoje znanje gradil v vrhunskih Michelinovih kuhinjah po vsej Evropi. V kombinaciji Sašine ekspresivnosti in Matijine zbranosti nastane posebna dinamika, ki se jasno odraža tudi na krožniku.

Da jima je enako pomembna kakovost sestavin, dokazuje dejstvo, da vsa hrana prihaja iz ekološke pridelave. Meso, ki ga uporabljata, je zorjeni wangus – mešanec wagyuja in angusa z ekološke kmetije (OPG) iz Cerknice v Sloveniji, kjer živalim namenjajo posebno skrb. Zelenjava prihaja iz preverjenih ekoloških pridelav, ribe pa iz divjega ulova, od Matijevega tesnega prijatelja, s katerim pogosto tudi sam hodi na ribolov.

»Naši dogodki se pogosto spontano nadgradijo tudi z umetniškimi prispevki dragih ljudi – bodisi večer glasbeno zaokroži DJ DEMIAN oziroma Damir Martinović Mrle, bodisi Ivanka Mazurkijević zapoje katero izmed svojih pesmi, ali pa nam igralka Romina Tonković pripravi posebno tematsko večerjo, kot je bila japonska večerja za prijatelje, pripovedujeta Andrea in Saša. Vsi omenjeni so del skupnosti Protokola, prav tako tudi naši gostje.«

Posebno mesto v njunem programu imajo večerje Dinner with Strangers, ki jih doživljata kot majhen sociološki eksperiment. Ljudje pogosto pridejo sami, vodeni z željo po novih zgodbah, stikih in izkušnjah. Večer je zasnovan tako, da s skrbno zastavljenimi vprašanji sprošča vzdušje – brez telefonov in brez klasičnega »small talka«. Na začetku se vsi nekoliko spoznavajo, a pogovori zelo hitro stečejo sami od sebe. V nekem trenutku prostor napolni živahen šum in skoraj neverjetno je opazovati, kako dvanajst popolnih tujcev za isto mizo začne zveneti kot skupina tesnih prijateljev. »Najbolj pa naju veseli dejstvo, da se druženje po večerji pogosto nadaljuje tudi zunaj in prav to štejeva za najin največji uspeh,« pravita Andrea in Saša.

»Pri nas se trenutki naravno izmenjujejo; malo se jé, malo se druži, nato se skupaj sede, lista knjiga, zavrti dobra plošča, smeji in pogovarja.«

Foto: Saša Hess, Anže Benček