

YAPA Antiparos je nova gastronomska destinacija, ki združuje milanski slog in čar grških Kikladov
Nekateri kraji imajo posebno sposobnost, da hkrati delujejo svetovljansko in pristno lokalno. Antiparos je eden izmed njih. Ta grški otok že leta privlači obiskovalce, ki iščejo počasnejši tempo življenja, ne da bi se pri tem odrekli vrhunski gastronomiji, estetiki in prefinjenemu življenjskemu slogu. Prav zato ni presenetljivo, da je prav tukaj svoj prvi mednarodni naslov odprla milanska restavracija YAPA.
Nova sezonska restavracija YAPA Antiparos bo goste sprejemala do konca avgusta 2026, njen prihod pa predstavlja zanimivo srečanje dveh svetov. Na eni strani stoji uspešna milanska gastronomska zgodba, na drugi pa eden najbolj očarljivih otokov Kikladov. Rezultat je prostor, ki ne želi izstopati z ekstravaganco, temveč z občutkom pripadnosti kraju, v katerem se nahaja.




Nekdanji folklorni muzej je dobil novo življenje
YAPA Antiparos domuje v stavbi nekdanjega folklornega muzeja, ki je dolga leta hranila lokalno kulturno dediščino. Danes prostor odpira novo poglavje in združuje zgodovino, sodobno oblikovanje ter gastronomijo.
Projekt je nastal v sodelovanju z Anastasio Tsoureko Saracaki iz Luisa World in Thanasisom Panourgiasom, lastnikom priljubljenega lokala Bardot na Antiparosu. Skupaj so ustvarili prostor, ki ostaja zvest vrednotam, na katerih temelji YAPA že od svojih začetkov v Milanu. V ospredju so pristnost, preprostost, materialnost in odprtost do različnih kultur.
Ime YAPA izhaja iz jezika kečua in pomeni nekaj dodatnega. Gre za majhno pozornost, nepričakovano gesto ali občutek, da vedno obstaja še nekaj več za odkriti. Ta filozofija že pet let oblikuje identiteto milanske restavracije, zdaj pa je našla tudi svoj grški izraz.




Dialog med preteklostjo in sedanjostjo
Pri zasnovi interierja ekipa ni želela ustvariti prostora, ki bi deloval kot tujek v otoškem okolju. Namesto tega so pustili, da jih vodi značaj Antiparosa.
V notranjosti se srečujejo obnovljeni arhitekturni detajli in sodobni elementi. Stropni okrasni venci, umirjeni svetli odtenki sten in teraco tlaki ustvarjajo občutek zgodovinske kontinuitete, medtem ko brušen jeklen barski pult prostoru doda sodobno noto. Leseni barski stoli in starinska omara dodatno poudarjajo zanimivo ravnovesje med starim in novim.
Celoten ambient deluje naravno in nepretenciozno. Nič ni podrejeno spektaklu, vse pa ustvarja občutek premišljenosti.



Marmorna miza kot srce druženja
Posebno pozornost pritegne osrednji del prednjega dvorišča, kjer stoji monumentalna skupna miza iz dveh velikih marmornatih plošč. Ustvaril jo je umetnik Theodore Psychoyos, ki je s svojimi deli zaznamoval že prejšnji projekt v tem prostoru.
Miza predstavlja družabno središče restavracije. Ob njej so postavljeni preprosti leseni in slamnati stoli, ki združujejo robustnost kamna in toplino naravnih materialov. Psychoyos je za prostor izdelal tudi dodatne klopi in mize iz recikliranega marmorja, ki celotnemu ambientu dodajajo skoraj skulpturalni značaj.
Sprednje dvorišče deluje kot nekakšna dnevna soba na prostem, kjer se gostje srečujejo, družijo in uživajo v dolgih poletnih večerih.


Vrt, ki diši po Mediteranu
Če prednji del restavracije predstavlja družabno središče, zadnji vrt razkriva bolj umirjeno in naravno podobo projekta.
Senco ustvarjajo oljke, pod katerimi stojijo velike mize iz starega lesa. Njihova rahlo obledela zelena barva se ujema z visokimi gredami, kjer ekipa goji mediteranska zelišča in zelenjavo za kuhinjo. Med vejami visijo svetlobne girlande, ki prostor zvečer spremenijo v prijetno prizorišče za dolge večerje.
Terakotni lonci, posušeni venci česna in vrtno pohištvo z vidnimi sledovi časa ustvarjajo občutek domačnosti. Vse deluje spontano, kot da je tam že desetletja.







Jedilnik, ki nastaja iz lokalnih povezav
Posebnost projekta ni zgolj v oblikovanju prostora, temveč tudi v načinu, kako je nastal kulinarični koncept. Pred odprtjem so chef Matteo Pancetti in njegova ekipa več mesecev spoznavali lokalne pridelovalce, ribiče in dobavitelje. Namesto da bi otok uporabili zgolj kot vir lepih sestavin, so vzpostavili tesne odnose z ljudmi, ki soustvarjajo gastronomsko identiteto Antiparosa in Parosa.
Na jedilniku tako najdemo prepoznavne jedi restavracije YAPA iz Milana, med njimi ceviche in Jamón de Tuna, ki jih dopolnjujejo lokalni siri, jagnjetina z otoka ter dnevni ulov okoliških ribičev.
Prisotni so tudi vplivi grške ulične hrane. Eden od primerov je Gyros Tartare, ki na sodoben način interpretira tradicionalne okuse regije.
Pomemben del izkušnje predstavlja tudi barski program, za katerega skrbi Matias Sarli. Navdih črpa neposredno iz otoške pokrajine. V koktajlih se pojavljajo divja oljka, figa, timijan in feničanski brin. Tako nastajajo pijače, ki ne pripovedujejo zgolj zgodbe restavracije, temveč tudi zgodbo kraja. Vsaka sestavina ima svoj namen, rezultat pa so koktajli, ki odražajo značaj Kikladov.




Največji vtis po obisku YAPA Antiparos ne pusti posamezna jed ali oblikovalski detajl. Tisto, kar ostane v spominu, je atmosfera.
Gre za prostor, kjer se arhitektura, kulinarika, lokalna skupnost in otoški način življenja povežejo v enotno izkušnjo. Milanska filozofija restavracije je na Antiparosu dobila novo obliko, ki je tesno povezana z grškim okoljem, vendar pri tem ni izgubila svoje identitete.
YAPA Antiparos je dokaz, da uspešna širitev blagovne znamke ne pomeni kopiranja obstoječega koncepta. Veliko bolj zanimivo je, ko se zgodba prilagodi novemu okolju in postane njegov organski del. Prav to je razlog, da je nova restavracija že zdaj ena najbolj zanimivih gastronomskih destinacij tega poletja na Kikladih.
Foto: YAPA




