Arhitekt je zase zasnoval hišo, ki dokazuje, kako lahko majhna parcela postane izjemen družinski dom z razgledom na Atene
Hiše, ki jih arhitekti načrtujejo za svoje družine, pogosto veljajo za njihove najbolj iskrene projekte. Pri takšnih stavbah ni običajnega razmerja med naročnikom in avtorjem, zato lahko arhitekt brez kompromisov uresniči svoje ideje o prostoru, materialih in načinu bivanja. Prav zato so takšni domovi pogosto najboljši vpogled v njihovo oblikovalsko filozofijo.
Takšna je tudi hiša grškega arhitekta Lukasa Bobotisa, soustanovitelja studia Bobotis+Bobotis Architects. Na presenetljivo majhni parceli v zeleni atenski soseski Psychiko je nastal sodoben družinski dom, ki združuje strogo geometrijo, mediteransko sproščenost in premišljeno izbrane oblikovalske klasike. Posebno vrednost mu daje tudi odprt pogled na Atene, ki ga arhitekt ni prepustil naključju, temveč je okoli njega zasnoval celoten koncept hiše.
Majhna parcela je narekovala povsem drugačen način načrtovanja
Parcela, na kateri stoji hiša, sodi med najmanjše v tej atenski soseski. Kljub temu je arhitekta prepričala predvsem zaradi odprtih pogledov na mesto. Prav razgled je postal izhodišče projekta.
Namesto običajne zasnove je hišo oblikoval od vrha navzdol. Vrt je preselil na streho, tik pod njo pa uredil osrednje bivalne prostore, ki v največji meri izkoriščajo panoramski pogled na mesto in goro Ymittos. Spalni prostori so umeščeni v prvo nadstropje, pritličje na pilotih pa hišo dviguje nad teren. V kletnem delu so uredili studio in shranjevalne prostore.
Takšna organizacija omogoča, da imajo najbolj uporabljeni prostori hiše največ svetlobe, zasebnosti in razgledov, čeprav je parcela zelo omejena.
Kubična arhitektura deluje lahkotno kljub izraziti geometriji
Majhna površina zemljišča je vplivala tudi na zunanjo podobo stavbe. Hiša je oblikovana kot preprost kubus, ki ga nosijo temni betonski stebri. Nad njim lebdi široka betonska strešna plošča, celotno fasado pa obdajajo vitke navpične aluminijaste lamele v nežnem zemeljskem odtenku.
Zaradi njih masivna oblika deluje precej bolj lahkotno. Poseben grafični poudarek ustvarjajo tudi globoko umeščene okenske odprtine, obarvane v temno zelen odtenek, ki dodatno poudarijo značaj fasade.
Beton, les in barve ustvarjajo topel dom
Tudi notranjost temelji na kontrastih. Surovi beton se prepleta s poliranim mikrocementom, naravnim lesom in sijočimi kovinskimi površinami. Kljub sodobnim materialom prostori ne delujejo hladno.
Stene in stropi v nežnih toplih tonih ustvarjajo sproščeno mediteransko vzdušje, ki ga dopolnjuje kamin, obložen z ročno izdelanimi terakotnimi ploščicami z geometrijskim vzorcem. Mehki tekstilni senčniki filtrirajo svetlobo in prostoru dodajo prijetno atmosfero.
V osrednjem delu hiše izstopa tudi stopnišče iz črnega poliranega mikrocementa, ki deluje skoraj kot skulptura. Velike steklene površine od tal do stropa odpirajo dnevni prostor proti širokemu balkonu, zato razgledi postanejo del notranje opreme.
Kombinacija oblikovalskih ikon in vintage kosov
Notranjo opremo sta skupaj izbrala Lukas Bobotis in njegova žena Anna Zinchenko. Namesto enotnega sloga sta ustvarila zbirko, v kateri se prepletajo sodobni kosi, oblikovalske klasike in skrbno izbrani vintage predmeti.
V dnevni sobi stoji kavč znamke HAY ob znamenitem naslanjaču Grand Confort znamke Cassina, ki so ga oblikovali Le Corbusier, Pierre Jeanneret in Charlotte Perriand. Tokrat je klasični model odet v koralno rožnato tkanino, kar mu daje povsem drugačen značaj. Prostor dopolnjujeta tudi lounge stol Laminex Jensa Nielsena in modularna rumena klubska mizica Rodolfa Bonetta, ki prostoru doda pridih estetike vesoljske dobe.
Med arhitektovimi najljubšimi kosi je tudi legendarni Eames Lounge Chair, ki je namesto običajnega črnega usnja oblečen v zeleno rebrasto tkanino. S tem znani kos dobi bolj igriv in mehak videz. Za osvetlitev skrbita svetili Paola Rizzatta in dvojice Achille Castiglioni ter Pio Manzù, ki potrjujeta arhitektovo naklonjenost oblikovanju sredine prejšnjega stoletja.
Posebno osebno noto domu daje tudi zbirka umetniških del. Med njimi je več slik arhitektovega dedka, ki v prostor vnesejo dodatno barvitost in družinsko zgodbo.
Strešna terasa je postala najlepši prostor hiše
Najbolj impresiven del doma je brez dvoma strešna terasa. Arhitekt jo je zasnoval kot nadaljevanje dnevne sobe na prostem.
Na strehi so uredili bazen, zunanjo kuhinjo in pokrit jedilni kotiček, vse skupaj pa obdaja skoraj 270 stopinj širok pogled na Atene. Terakotni odtenki zidov, lesena pergola s pletenimi elementi in viseča mreža ustvarjajo sproščeno mediteransko vzdušje, ki uravnoteži strogo geometrijo arhitekture.
Rezultat je dom, ki združuje natančno načrtovanje, sodobno arhitekturo in toplino vsakdanjega družinskega življenja. Prav zaradi te kombinacije hiša ne deluje kot razstavni eksponat, temveč kot prostor, ustvarjen za bivanje, druženje in uživanje v razgledih nad Atenami.
