Od dotrajane hiše do sodobnega doma. Tako izgleda, ko arhitekti ustvarijo svoj lastni bivalni prostor

Iskanje najzanimivejših interierjev nas je tokrat popeljalo v Madrid, kjer predstavljamo prenovo in reinterpretacijo hiše iz leta 1934. Prenovo je izvedel Plutarco, zanimivost pa se skriva v tem, da je bila ustvarjena za eno izmed ustanoviteljic studia, arhitektko Ana Arana.

Objekt je bil najden v zapuščenem stanju in obravnavan skoraj kot prazno platno, ohranjena je bila njegova osnovna arhitekturna logika, prostori pa so bili popolnoma na novo organizirani in prilagojeni sodobnemu življenju. Ključni poseg je bil ponovno snovanje interierja skozi povezovanje prostorov, odpiranje hiše proti dvema dvoriščema ter ustvarjanje fluidnega odnosa med dnevnimi in družabnimi conami. Hiša je pri tem dobila novo prostorsko hierarhijo: bolj javni prostori spodaj, intimni bivalni prostori zgoraj.

Ideja spremenljivosti kot vodilo

Celoten interier povezuje ideja spremenljivosti. Elementi, kot so premične pregrade, omogočajo, da se atmosfera prostora zlahka spreminja, od odprte in družabne do bolj intimne in zaprte, zaradi česar hiša nenehno diha in se prilagaja različnim trenutkom dneva. Prav tako temelji na ideji svetlobe in refleksije, uvedeni so bili visoko sijajni stropovi in oboki, navdihnjeni s klasičnimi modernističnimi rešitvami, da bi okrepili dnevno svetlobo in poudarili višino prostora.

Hiša je organizirana okoli dveh dvorišč, enega, ki deluje kot zasebna vhodna cona z ulice, ter drugega, velikega notranjega dvorišča, kar je v Madrid redka prostorska situacija. Prav ta kombinacija odprtosti in zasebnosti je bila ključna pri prostorski zasnovi, zato je dnevna soba umeščena v salon, v mirnem in zaščitenem delu hiše, ki je hkrati vizualno in atmosfersko povezan z obema dvoriščema.

Vredno je dodati, da sta vrt in eksterier zasnovana kot naravno nadaljevanje interierja, brez jasne meje med notranjim in zunanjim prostorom. Celoten zunanji ambient je obravnavan kot še ena soba hiše, kjer se isti jezik materialov, barv in atmosfere prenaša na odprt prostor.

Družabna raven hiše

V dnevni sobi je bil poudarek na ustvarjanju prostora, ki je predvsem udoben, prilagodljiv in nenapadljiv, prostor, ki lahko zlahka spreminja funkcijo glede na trenutek in število ljudi. Ideja je bila doseči atmosfero sproščenosti, z mehkim modularnim sedenjem, ki ga je mogoče reorganizirati, ter skrbno izbranimi detajli, ki prostoru dajejo karakter brez pretirane formalnosti.

Jedilnica je zasnovana kot družabno središče hiše, vendar z močnim občutkom kontinuitete z arhitekturno zgodovino. Navdih prihaja iz klasičnih modernističnih prostorov, kjer struktura stropa in materiali ustvarjajo ritem in eleganco, vendar brez togosti. Vse je usmerjeno v dolgotrajno zadrževanje, pogovor in občutek, da prostor spodbuja druženje, ne pa formalnosti.

Kuhinja temelji na kontrastu materialov in barv, vendar na nadzorovan način. Ideja je bila izogniti se sterilnosti in vnesti večplastnost skozi kombinacije toplega lesa, hladnejših tonov in močnih barvnih poudarkov, tako da prostor deluje živahno, a hkrati uravnoteženo.

Intimna raven hiše

Zgornje nadstropje je zasnovano kot popolnoma umaknjena, intimna raven hiše, prostor umiritve in ločitve od bolj dinamičnih družabnih con v pritličju. Poudarek je na atmosferi tišine in kontemplacije, kjer je vse reducirano na mehke tone, pridušeno svetlobo in občutek zaščitenosti.

Spalnica uporablja temnejšo paleto in obokano geometrijo, da bi ustvarila občutek objema in miru. Diskretno integrirana osvetlitev ustvarja skoraj intimno, nočno atmosfero, ki spominja na zvezdnato nebo. Delovni in garderobni prostori so oblikovani skozi idejo umirjenega, skoraj ritualnega gibanja in uporabe prostora, z vplivom minimalistične, premišljene prostorske logike, ki poudarja red, preprostost in taktilnost materialov.

Kopalnica in komunikacijske cone dodatno mehčajo celotno nadstropje skozi mehke, ukrivljene linije, ki odstranjujejo občutek stroge geometrije. Kontinuiteta materialov povezuje vse prostore v eno koherentno, fluidno celoto, kjer različnih funkcij ne doživljamo kot ločene sobe, temveč kot variacije iste umirjene atmosfere.

Preplet umetniških del

Interier je oblikovan kot življenjski prostor, v katerem se umetnost in dizajn naravno stapljata z vsakdanom, brez občutka stroge kuracije ali galerijskega značaja. Izbor umetniških del in dizajnerskih kosov izhaja iz želje, da bi bil dom oseben, večplasten in čustveno bogat, ne pa nevtralno ozadje. Lokalni umetniki vnašajo bližino in sodobnost, medtem ko skrbno izbrani kultni kosi pohištva dodajajo prepoznaven oblikovalski identitet in občutek kontinuitete z zgodovino modernega oblikovanja.

Celotno stanovanje tako dobi lifestyle dimenzijo, v kateri estetika ni doživeta kot koncept, temveč kot vsakodnevna izkušnja. Prostor se gradi skozi občutek, navade in atmosfero, kjer ima vsak predmet svojo vlogo pri ustvarjanju doma, ki je hkrati funkcionalen in globoko oseben.

Članek je prevzet s portala Journal.hr.

Foto: Germán Saiz