Kamen, sonce in mir. To tradicionalno sredozemsko posestvo popolno združuje dizajn in poletno vzdušje
Ste se kdaj vprašali, zakaj nekatere hiše preprosto izžarevajo tisti poletni duh ter ustvarjajo poseben občutek miru? Njihov poletni značaj se skriva v kamnu, ki vpija sonce, sencah, ki se čez dan premikajo, odprtinah, skrbno usmerjenih proti pokrajini, in načinu, kako arhitektura naravi dovoljuje, da postane njen del. V takšnih hišah meja med notranjostjo in zunanjostjo skoraj izgine. Ena takšnih hiš, ki nam je tokrat še posebej pritegnila pozornost, je Son Martorell na Menorci.
Na tradicionalnem podeželskem posestvu (lloc) stoji Son Martorell, ki pripada arhitekturni tipologiji, ki že stoletja sooblikuje pokrajino Menorce. Gradnja tukaj nikoli ni bila ločena od prostora. Hiše so nastajale iz materialov, ki so bili na voljo, od lokalnega kamna marès, gline do suhozidov, njihovo podobo pa so enako močno kot človekove potrebe po prostoru določali orientacija, veter in sonce.
Hiša kot varuhinja preteklosti
Današnji projekt izhaja prav iz tega odnosa. Glavna hiša in nekdanji hlev, prvotno zgrajena leta 1886, sta bila skozi desetletja večkrat predelana in sta postopoma propadala. Glavna hiša je bila celo razdeljena na dve ločeni stanovanjski enoti, s čimer se je izgubila prostorska celovitost nekdanjega doma. Namesto da bi ji poskušali vsiliti idealizirano zgodovinsko podobo, so se arhitekti odločili delati s tem, kar je ostalo.
Rezultat je svojevrstna »uporabna ruševina« – obstoječa struktura, očiščena dotrajanih elementov, predelnih sten, poškodovanih streh in plošč, vendar nikoli brez sledi lastne preteklosti. Kar je ostalo, je postalo temelj za novo plast življenja. Prav ta zadržanost je ena največjih kakovosti projekta.
Povezanost interierja in eksterierja
V središču hiše se nahaja prostor z dvojno višino, ki je prevzel vlogo njenega novega srca. Lahkotno stopnišče in galerijski hodnik obdajata obstoječo kamnito steno ter jo hkrati spreminjata v konstrukcijo, scenografijo in opomnik na čas pred prenovo. Novi elementi delujejo skoraj neopazno. So premišljeni, lahkotni in dovolj zadržani, da obstoječi materiali ostajajo glavni protagonisti.
Ista logika se nadaljuje tudi proti pokrajini. Odprtine niso razporejene glede na formalno kompozicijo, temveč sledijo soncu, razgledom in vetru. Na južni strani se bivalni prostori skozi velike steklene površine popolnoma odpirajo proti naravi, medtem ko so na severni strani servisni prostori in sanitarije umaknjeni za umirjeno fasado, ki notranjost ščiti pred močno tramontano.
V interierju se stene iz kamna marès ponovno pojavljajo kot meje in prehodi. Hodniki skoraj izginejo, prostor pa se spremeni v neprekinjeno zaporedje prehodov. Son Martorell tako ostaja ista hiša, le ponovno »oživljena«. Prav v tem se skriva lepota tega objekta – v kontinuiteti med zemljo, tradicijo, materiali in sodobnim načinom življenja. Več fotografij si oglejte v nadaljevanju.
Fotogalerija
O projektu
Studio: idearch studio
Avtorji: Syra Abella Bule, Joaquín Mosquera Casares.
Spletna stran: www.idearch-studio.com
Družbena omrežja: www.instagram.com/idearchstudio
Lokacija projekta: Menorca, Španjolska.
Leto dokončanja: 2026.
Foto: María Missaglia, mariamissaglia.pic-time.com
Več o projektu: Linka
