Hotel The Dean Munich z dramatičnim interierjem in japonsko restavracijo presega vse klasične bavarske klišeje

München je mesto, ki ga obiskovalci pogosto poznajo skozi precej predvidljivo podobo. Pivo, pivnice, lederhosen in bavarska tradicija so postali skoraj neločljiv del njegove turistične identitete. Toda za to prepoznavno fasado obstaja precej bolj razgibana kulturna zgodovina, ki vključuje umetnost, oblikovanje, glasbo in urbane subkulture. Prav ta manj znani München je v središče postavila francosko nemška oblikovalka Tatjana von Stein. Njena največja hotelska zgodba doslej je The Dean Munich, nov lifestyle hotel v münchenski četrti Westend, ki je dobil zelo posebno notranjo podobo.

Hotel s 281 sobami in suitami združuje različna obdobja, ki jih na prvi pogled morda ne bi pričakovali v istem prostoru. Jugendstil, münchenska različica Art Nouveaua, se sreča z energijo klubske in glasbene scene sedemdesetih in osemdesetih let. Rezultat je dramatičen, topel in nekoliko skrivnosten interier, ki je daleč od tipične podobe sodobnega luksuznega hotela.

München, kot ga turistični klišeji pogosto spregledajo

Za zasnovo hotela je bila ključna želja razumeti München nekoliko drugače. Tatjana von Stein je bila rojena v Münchnu nemškemu očetu in francoski materi, kot otrok pa se je preselila na avstrijski Tirolski. Danes živi in ustvarja v Londonu, zato ji je projekt omogočil, da se je k mestu svojega rojstva vrnila z nekoliko drugačne perspektive.

Raziskovanje je pokazalo, da ima München precej bolj plastovito kulturno identiteto, kot bi lahko sklepali iz njegove turistične podobe. Še posebej zanimiva se je izkazala četrt Westend, kjer danes drug ob drugem delujejo keramični ateljeji, vinski bari in neodvisne restavracije. Prav takšna ustvarjalna energija je oblikovalko spominjala na London.

Pri raziskovanju sta se kot ključni referenci izoblikovali dve na videz zelo različni področji. Prvo je bil Jugendstil, nemška in avstrijska interpretacija Art Nouveaua. Drugo je predstavljala glasbena industrija, ki je v Münchnu doživela velik razcvet v osemdesetih letih.

Prav ta povezava je postala izhodišče za The Dean Munich.

Jugendstil sreča glamur osemdesetih

Notranjost hotela je zasnovana kot igra kontrastov. Zaobljene linije, cvetlični motivi in vitraji se prepletajo z lakiranimi površinami, ogledali, kromom in sijočimi kovinskimi elementi. Von Stein pri tem ni želela ustvariti prostora, ki bi obiskovalcu že ob prvem pogledu razkril vse svoje reference. Posamezni elementi se razkrivajo postopoma, zaradi česar je interier zanimiv tudi ob večkratnem obisku.

Velik del pohištva in svetil je bil zasnovan posebej za hotel. Temu so dodani premišljeno izbrani vintage kosi, ki v prostor vnesejo še dodatno zgodovinsko plast. Med njimi so tudi oblikovalski kosi Josefa Hoffmanna.

Pomemben del projekta je predstavljala tudi obstoječa arhitektura. Hotel se nahaja v stavbi nekdanjega hotela Roomers, zato von Stein ni začela s praznim prostorom. Nekatere elemente je ohranila in jih vključila v novo zasnovo. Med najbolj opaznimi je črni kamniti pod v recepciji. Namesto da bi ga odstranili, so ga dopolnili z novim pohištvom, svetili in dekorativnimi elementi, ki se navezujejo na različna obdobja münchenske zgodovine.

Recepcija, kjer se zgodba šele začne

Vhodni prostor obiskovalca pripravi na vse, kar sledi. Mehko zaobljene oblike in cvetlični motivi spominjajo na Jugendstil, vendar jih prekinejo elementi, značilni za glamurozno estetiko osemdesetih.

Lakirane površine, odsevi in polirane kovine ustvarjajo nekoliko teatralno atmosfero. Posebej izstopa kremna lakirana stena, v katero so umeščena kovinska svetila kölnskega studia Kuhlmann.

Hotel je zasnovan kot zaporedje prostorov, ki postajajo vse bolj izraziti. Javni deli so zato kot nekakšen vizualni tok, ki obiskovalca počasi vodi od bolj zadržanega začetka do intenzivnejših in bolj dramatičnih prostorov.

Takšen pristop je značilen za von Stein, ki pri svojih projektih veliko pozornosti namenja občutku gibanja, ritmu in prehajanju med posameznimi prostori.

Ibasho prinaša drugačen ritem

Eden ključnih prostorov hotela je Ibasho, restavracija sodobne japonske kuhinje. Njena atmosfera je bolj intenzivna in topla kot v preostanku hotela, pri čemer se dizajn še vedno navezuje na širšo zgodbo projekta.

Barvno paleto sestavljajo rdečkasti in zemeljski toni, les, rastlinje in cvetlični vzorci. Vitražne pregrade reinterpretirajo motive Jugendstila, vendar v bolj geometrijski obliki. Posebno zanimiva je zasnova prostora, kjer odprtine v pregradah ustvarjajo poglede skozi različne dele restavracije. Sijajen bar v obliki črke C in nekoliko poglobljen prostor s sedeži ustvarjata intimnejši kotiček za koktajle. Nad njim je zrcalni strop, ki prostoru doda še eno vizualno plast.

Jedilnik temelji na sodobni japonski kuhinji. Na njem so sushi, sashimi in jedi z robate, spremljajo pa jih sake in koktajli. Koncept jedilnika je nastal v sodelovanju s svetovalnim chefom Alexom Craciunom.

Tudi tukaj je prisotna mešanica novega in starega. Vintage kosi stojijo ob pohištvu, ki ga je posebej za hotel oblikovala von Stein. Žamet, resice in sijajni črni furnir ustvarjajo občutek nadzorovanega razkošja, ki ostaja premišljeno uravnotežen.

Za Ibashom se skriva Noren

Za restavracijo Ibasho se skriva manjši bar Noren, ki predstavlja nekakšen vrhunec hotelske oblikovalske zgodbe. Če je recepcija uvod, javni prostori pa postopoma stopnjujejo atmosfero, je Noren prostor, kjer se vse skupaj najbolj izrazito sprosti. Tukaj je navdih osemdesetih še bolj očiten. Sijajni les se prepleta z vzorcem tigra, tapiserijastimi sedežnimi garniturami in tapetami z motivi gora. Lakiran bar osvetljujejo vintage svetilke Gabrielle Crespi iz bambusa.

Na stropu so nameščeni tudi po meri izdelani zvočniki Friendly Pressure v izrazito igrivi limetno zeleni barvi. Prav ti detajli prostoru dodajo nepričakovano noto in preprečujejo, da bi bogata dekoracija postala preveč resna.

Noren je majhen, vendar zelo intenziven prostor. Njegova estetika je skoraj eksplozija različnih tekstur, vzorcev in materialov, zato deluje kot skrivni klub, ki bi ga lahko brez težav umestili v zlato obdobje nočnega življenja osemdesetih.

Sobe so namerno bolj umirjene

Po izrazitosti javnih prostorov bi bilo pričakovati, da se bo podobna vizualna eksplozija nadaljevala tudi v sobah. A prav tu se tempo umiri.

Sobe in suite so zasnovane kot prostor za počitek. Prevladujejo kremasti, zeleni in temnejši odtenki, zaobljene linije ter prijetne teksture. Jugendstil in estetika osemdesetih sta še vedno prisotna, vendar veliko bolj subtilno.

Tudi pri sobah je bilo izhodišče obstoječe stanje. Von Stein je ohranila velik del originalne arhitekture ter jo osvežila z novim pohištvom, tekstilom in vgradnimi elementi.

Kontrast med javnimi prostori in sobami je zato nameren. Če so lobby, Ibasho in Noren zasnovani kot postopno stopnjevanje energije, so sobe trenutek umiritve.

281 sob in tri različne barske izkušnje

The Dean Munich ima 281 sob in suit ter tri bare. Poleg Ibasha in skritega Norena je hotelska ponudba zasnovana tako, da lahko obiskovalci skozi različne dele hotela doživijo različne atmosfere.

Hotel ima tudi wellness, v katerem so notranji bazen, savna, parna kopel in fitnes. Tako izrazita oblikovalska zgodba ni omejena zgolj na javne prostore, ampak se nadaljuje tudi skozi bolj zasebne dele hotela.

The Dean sicer izvira iz Irske, München pa je po Berlinu njegova druga lokacija v Nemčiji. Pomembno pri tem je, da koncept ni preprosto prenesen iz enega mesta v drugo.

Namesto univerzalnega videza je münchenska različica prilagojena mestu. Prav povezovanje z lokalno kulturo je eden ključnih elementov projekta.

Foto: @thedean