Knjižnica je srce tega stanovanja, vsaka podrobnost pa je navdihnjena z estetiko art deco

Madrid v zadnjih letih postaja eno najzanimivejših evropskih središč sodobne stanovanjske arhitekture. Številna zgodovinska stanovanja doživljajo skrbno premišljene prenove, ki ohranjajo značaj stavb, hkrati pa jih prilagajajo sodobnemu načinu življenja. Prav takšen primer prihaja iz središča španske prestolnice, kjer je lokalni studio De la Villa Studio klasično mestno stanovanje preoblikoval v prefinjen interier, navdihnjen z estetiko art decoja. Projekt z imenom Valverde je rezultat zelo osebnega pristopa k oblikovanju, ki je nastal okoli zanimanja lastnika za književnost, umetnost in arhitekturno dediščino, vsak prostor pa je zasnovan kot del enotne prostorske celote.

De la Villa Studio se je v zadnjih letih uveljavil prav s prenovami zgodovinskih stanovanj v središču Madrida. Njihova filozofija temelji na uporabi naravnih materialov, spoštovanju načina, kako se ti sčasoma starajo, ter ustvarjanju interierjev, ki pustijo močan čustveni vtis. Namesto univerzalnih rešitev vsak projekt razvijejo iz značaja prostora in osebnosti njegovih uporabnikov, kar je še posebej očitno v tem stanovanju.

Art deco, interpretiran s sodobnim arhitekturnim jezikom

Lastnik stanovanja je ekonomist in strasten zbiratelj knjig, hkrati pa velik ljubitelj sloga art deco. Prav ta zgodovinski slog je služil kot izhodišče celotnega projekta. Arhitekti pa niso poskušali poustvariti interierja iz prejšnjega stoletja. Namesto tega so prevzeli njegova temeljna načela, kot so geometrija, ritem, simetrija in bogastvo materialov, ter jih interpretirali s sodobnim arhitekturnim jezikom.

To je najbolj opazno pri tleh, kjer se izmenjujeta naravni kamen in les. Geometrijski vzorci iz kamnov Crema Denia, Nero Marquina in Guatemala Green ustvarjajo dinamične kompozicije, ki opredeljujejo posamezne dele stanovanja, medtem ko hrastov pod prinaša toplino v bolj intimne dele doma. Takšna razdelitev prostorov ni odvisna od predelnih sten, temveč od menjave materialov, zato prostor deluje kot neprekinjena celota.

Visoki stropovi dodatno poudarjajo reprezentativnost prostora, niz uokvirjenih odprtin in rebrastih stebrov pa vnaša ritem, ki spominja na klasično arhitekturo, vendar brez občutka monumentalnosti. Meje med prostori so jasno določene, pogled pa vedno potuje naprej, kar ustvarja občutek pretočnosti in prostorske globine.

Knjižnica je zasnovana kot najpomembnejši prostor doma

Medtem ko je v številnih sodobnih interierjih središče doma kuhinjski otok, to vlogo tukaj prevzema knjižnica. Zasnovana je tako, da sprejme obsežno lastnikovo zbirko knjig, hkrati pa deluje kot jedilnica, prostor za druženje in kotiček za mirno branje.

Posebno vzdušje ustvarja strop, obložen s patiniranim ogledalom. Z odsevi povečuje število vizualnih linij, podvaja knjižne police in okrepi naravno svetlobo, ki v prostor prihaja skozi balkone in dve notranji dvorišči. Tako knjižnica dobi skoraj scenografski značaj, ne da bi delovala pretirano razkošno.

Večino pohištva v tem prostoru je zasnoval kar studio sam. Mizo iz dimljenega bronastega stekla spremlja niz hrastovih stolov, oblazinjenih z gazelino kožo, bralni kotiček pa dopolnjuje legendarni naslanjač Eames Lounge. Kombinacija avtorskih elementov in oblikovalskih klasik prostoru daje osebnost brez potrebe po velikem številu kosov.

Naravni kamen v vlogi glavnega dekorativnega elementa

Projekt Valverde kaže, kako je lahko kamen veliko več kot le funkcionalna obloga. Skoraj v vsakem prostoru je uporabljena drugačna kombinacija naravnih vrst kamna, pri čemer ima vsak material svojo vlogo.

V dnevni sobi pozornost pritegne kamin iz kamna Crema Denia, isti material pa se nadaljuje na kuhinjskem otoku nepravilne poligonalne oblike in kuhinjski oblogi. V kopalnicah se pojavljajo kontrasti med svetlim kamnom Crema Denia, temnim Nero Marquina in zelenim Guatemala Green, ki ustvarjajo skoraj grafične kompozicije in spominjajo na tla razkošnih evropskih palač iz prve polovice dvajsetega stoletja.

Zanimivo je, da arhitekti kamen uporabljajo tudi pri oblikovanju posameznih kosov pohištva. Umivalniki so bili zasnovani posebej za ta interier, eden izmed njih pa ima zaobljeno sprednjo ploskev, ki dodatno poudarja mehkobo prostora.

Paleta materialov, ki se dostojanstveno stara

Ena glavnih značilnosti dela studia De la Villa je prepričanje, da mora biti interier videti enako dobro tudi desetletja po zaključku projekta. Zato so skoraj vsi izbrani materiali naravni in sčasoma razvijejo svojo patino.

Hrast, kamen, bron, lan in usnje se pojavljajo po celotnem stanovanju v različnih kombinacijah. Bron je prisoten na kuhinjskih frontah, armaturah, okvirjih ogledal in svetilih, lesene površine pa imajo zaključni sloj, ki poudarja teksturo, namesto da bi jo prikril. Takšna paleta deluje umirjeno, a izjemno bogato zaradi večplastnosti tekstur.

Spalnica nadaljuje enako logiko. Drsna vrata so izdelana iz naravnega hrasta z geometrijskim vzorcem, navdihnjenim z art decojem, garderobne omare so oblečene v lan, vzglavje postelje pa je prav tako izdelano po načrtih studia. Gre za prostor, ki izžareva mir, brez potrebe po izrazitih dekorativnih elementih.

Umetniška dela so enakovreden del arhitekturne kompozicije

Interier je bil od začetka zasnovan kot prostor, v katerem so umetniška dela enakovreden del arhitekturne kompozicije. Stene krasijo dela sodobnih umetnikov, kot so Jordi Alcaraz, Maria Yelletisch, Sune Christiansen, Sabine Finkenauer, Bruna Ollé in Violeta Maya, večinoma iz zbirke galerije Alzueta.

Pohištvo prihaja iz različnih obdobij in nosi podpise različnih oblikovalcev. Vintidž kavč Camaleonda Maria Bellinija za B&B Italia se sreča z naslanjači Patricie Urquiole ter kosi znamk Cassina, Vitra, Flos in Gubi. Del pohištva pa je bil zasnovan posebej za to stanovanje. Takšna kombinacija priznanih oblikovalskih klasik in unikatnih elementov prispeva k občutku, da je interier nastajal postopoma skozi čas in ne kot kataloško zasnovana scena.

Projekt Valverde kaže, kako se lahko sodobna prenova zgodovinskega stanovanja izogne dvema skrajnostma, ki pogosto zaznamujeta takšne rekonstrukcije. Po eni strani ne gre za muzejsko rekonstrukcijo preteklosti, po drugi strani pa tudi ne za poskus popolnega izbrisa identitete prostora. Arhitektura, materiali, umetnost in pohištvo tukaj delujejo kot enoten sistem, v katerem ima vsaka podrobnost svojo funkcijo. Rezultat je dom, ki enako prepričljivo pripoveduje o zgodovini stavbe, osebnosti lastnika in sodobnem načinu bivanja.

Članek je prevzet s portala Journal.hr

Foto: Germán Saiz