V regiji, ki jo imenujejo skriti zaklad Italije, smo našli vilo, katere notranja zasnova očara s harmonijo starega in novega
Med projekti, ki izstopajo s premišljenim odnosom med konservatorsko obnovo in sodobnim arhitekturno interierskim izrazom, je tudi Villa Manodori. Vila, umeščena v pokrajino emilijanskih gričev, regije, ki jo pogosto imenujejo skriti dragulj Italije, predstavlja primer revitalizacije, pri kateri je poudarek namenjen ohranjanju ambientalne avtentičnosti in identitete prostora.
Današnja arhitekturna podoba Ville Manodori je rezultat večplastnih gradbenih posegov, ki so potekali med 17. in 19. stoletjem. Sama vila izvira približno iz leta 1670, njen današnji videz pa je določila obsežna prenova v 19. stoletju, ko je objekt dobil značaj reprezentančne podeželske aristokratske rezidence.
Prav ta večplastna zgodovinska geneza, od zgodnjerenesančnih temeljev prek baročnih in historicističnih transformacij do sodobne konservatorske obnove, Villo Manodori uvršča med izjemno dragocene primere arhitekturne in kulturne dediščine severne Italije.
Kratka zgodovina posestva Roncolo 1888
Po letih propadanja in zanemarjenosti so bili Villa Manodori in spremljevalni objekti na začetku 21. stoletja v zelo slabem stanju, medtem ko se je park postopoma spremenil v nenadzorovano naravno krajino. Prelomnica je nastopila leta 2015 s prihodom družine Prestia, ki je začela celovito revitalizacijo posestva z namenom ohranitve njegove zgodovinske in krajinske vrednosti.
Obnova kompleksa, danes znanega pod imenom Relais Roncolo 1888, se je začela z revitalizacijo vinske proizvodnje, nato pa se je razvil koncept luksuznega kompleksa Wine & Balsamic Relais. Z obnovo zgodovinskih objektov Dimora Ancini in Acetaia, ki sta bila za goste odprta leta 2020, je nastal sodoben hospitality koncept, zasnovan na povezovanju avtentične arhitekture, naravnih materialov in zadržanega luksuza ob popolnem spoštovanju izvornih zgodovinskih značilnosti kompleksa.
Ohranjanje stenskih poslikav
Temeljna usmeritev projekta Villa Manodori, ki ga podpisuje studio DC | EF, je bila izvedba konservatorsko restauratorskih posegov z izrazitim načelom minimalne intervencije in maksimalnega ohranjanja izvorne prostorske organizacije. Restavratorska dela so bila osredotočena predvsem na stenske in stropne poslikane površine, ki določajo reprezentativen značaj interierja.
Freske kot ključni nosilci umetniške in ambientalne vrednosti prostora so bile podvržene skrbnim konservatorskim postopkom čiščenja, stabilizacije pigmenta in reintegracije poškodovanih delov. S posegi so obnovili izvorno kromatsko intenzivnost in vizualno berljivost poslikav, s čimer so ponovno vzpostavili njihovo estetsko in zgodovinsko vrednost.
Eden najpomembnejših vidikov restavracije je bila analiza izvorne koloristične strukture interierja. Konservatorske raziskave so razkrile originalne odtenke lesenih stropnih konstrukcij, ki so bili skozi čas prekriti z naknadnimi sloji premazov. Študija obstoječe barvne palete je služila kot osnova za izbor zaključnih materialov, tekstur in tonov sodobne opreme. Tako je bila dosežena vizualna in materialna koherentnost med zgodovinsko strukturo in novimi posegi.
Harmonizacija novega in obstoječega
Projekt zaznamuje spoštovanje obstoječe prostorske matrice vile. Organizacija pritličja in prvega nadstropja je bila v največji možni meri ohranjena, s čimer so zaščitili izvorno logiko komunikacij in reprezentativnih prostorov. V prvem nadstropju sta bili zasnovani dve suite enoti, integrirani znotraj zgodovinskega rasterja brez poseganja v izvorna prostorska razmerja.
Za razliko od bolj konservativnega pristopa v nižjih etažah je bilo drugo nadstropje reinterpretirano v sodobnejšem arhitekturnem jeziku, da bi omogočili oblikovanje dodatnih štirih gostinskih sob. Kljub novi funkcionalni organizaciji je projektantski pristop ostal dosleden osnovni ideji harmonizacije novega in obstoječega.
Uravnoteženje zgodovinskih elementov in sodobnega dizajna
Interierji Ville Manodori so oblikovani skozi premišljeno ravnovesje med restavriranimi zgodovinskimi elementi in sodobnim dizajnom. Večina pohištva je bila zasnovana po meri, kar je omogočilo natančno integracijo v obstoječe arhitekturne okvire. Poleg tega so uporabili tudi izbrane kose sodobnega dizajna in ikonična svetila, ki prostoru dodajajo dodatno prostorsko in estetsko večplastnost.
Projekt uspešno združuje zaščito kulturne dediščine, sodobne potrebe uporabnikov in visoke standarde interierskega oblikovanja, pri tem pa ohranja avtentičnost in identiteto zgodovinskega objekta.
Članek je prevzet s portala Journal.hr
Foto: Simone Furiosi, Roncolo 1888
