Od jezer in slapov do sankališč: Ideje za zimske izlete po Sloveniji zunaj najbolj obiskanih krajev
Ko se Slovenija ovije v sneg, se razkrije njen najbolj poetičen obraz. Zima letos končno kaže svojo radodarno plat, zato je prihajajoči vikend idealen za pobeg v naravo. Marsikateri kraj se v snegu spremeni v prizor, ki ga običajno povezujemo z razglednicami iz tujine. Čeprav so zasnežene podobe Gorenjske že skoraj samoumevne, se čarobni zimski izleti skrivajo tudi drugod po državi. Nekateri zahtevajo več korakov, drugi so dostopni skoraj vsakomur. Pred odhodom je smiselno preveriti vremensko napoved in razmere na terenu, saj zima zahteva spoštovanje in previdnost.
Bloke, kjer je zima doma
Bloška planota je prostor, kjer zima nikoli ne igra stranske vloge. Bloke slovijo po dolgih, ostrih zimah in celo po najnižjih izmerjenih temperaturah pri nas. Prav tu se je začela slovenska smučarska zgodba. Pozimi postane središče dogajanja Bloško jezero, ki se spremeni v priljubljeno naravno drsališče. Okoliške ravnice so prepredene z urejenimi tekaškimi progami, zato je območje zelo priljubljeno med tekači na smučeh. Posebnost Blok je tudi tradicija kajtanja na snegu, saj velja planota za zibelko te discipline. Če šport ni vaša prva izbira, zadostuje že miren sprehod ob zamrznjenem jezeru.
Slap Peričnik, ko slap utihne v ledu
Slap Peričnik sodi med najbolj prepoznavne naravne znamenitosti Gorenjske. S svojimi 52 metri je eden najvišjih slapov v Sloveniji. Do njega vodi urejena in označena pot iz Mojstrane. Od Koče pri Peričniku do spodnjega slapa je približno deset minut hoje. Pot se lahko nadaljuje še do zgornjega slapa, ki meri 16 metrov. Pozimi se Peričnik pogosto spremeni v ledeno skulpturo. Zamrznjeni slap ustvari prizor, ki deluje skoraj neresnično in vsakič znova očara obiskovalce.
Španov vrh nad belimi pobočji
Med manj izpostavljenimi zimskimi cilji Gorenjske je tudi Španov vrh, visok 1334 metrov. Pozimi privablja predvsem tiste, ki uživajo v belih strminah. Do vrha vodi pot s planine pod Golico. Vzpon traja približno eno uro in premaga 354 metrov višinske razlike. Med hojo se ponujajo tudi priložnosti za sankanje. Na vrhu se odpre razgled na Karavanke, Julijske Alpe in Ljubljansko kotlino. Prav ta razgled je eden glavnih razlogov, zakaj se obiskovalci radi vračajo.
Krnsko jezero med lepoto in zgodovino
Krnsko jezero leži na višini 1394 metrov v osrčju Julijskih Alp. Dostop iz Posočja velja za enega lažjih, izhodišče pa je Dom Klementa Juga v Lepeni. Do jezera vodi približno dve uri hoje. Tudi pozimi je pot priljubljena, vendar zahteva več previdnosti. Ob prihodu se pred vami odpre smaragdno zeleno jezero, obdano z neokrnjeno naravo. Jezero je ledeniškega nastanka in nosi močno zgodovinsko noto. V njegovi okolici so med prvo svetovno vojno potekali krvavi boji soške fronte. Na to obdobje še danes opozarjajo ostanki jarkov, kaverne in žične ograje.
Planšarsko jezero z razgledom na Kamniške Alpe
Na Zgornjem Jezerskem se skriva Planšarsko jezero, ki je pozimi še posebej slikovito. Z vrhovi Kamniško Savinjskih Alp v ozadju deluje kot naravni oder. Ob jasnih dneh se gorski obrisi zrcalijo v vodi, jezero pa s ptičje perspektive razkrije obliko srca. Pozimi ob jezeru deluje drsališče, ki je priljubljeno med družinami. V bližnji koči se je mogoče pogreti in okrepčati. Sprehod okoli jezera je prijeten v vsakem letnem času. Pot lahko podaljšate po makadamski cesti proti gorniškemu centru Dava Karničarja, kjer se razgledi še dodatno odprejo.
Ljubelj kot zimsko sankališče
Stari mejni prehod Ljubelj je zanimiva izbira za vse, ki iščejo aktivno zimsko doživetje. Od Ljubljane je oddaljen približno eno uro vožnje. Govorimo o stari cesti na vrhu prelaza, ki je danes zaprta za promet. Zaradi širine in naklona je zelo primerna za sankanje. Od parkirišča do vrha starega Ljubelja je približno ena ura hoje. Spust je bistveno hitrejši, a zahteva previdnost. Cesta je strma, ovinki pa ostri, zato je primerna predvsem za izkušene sankače.
Foto: IG @rokbreznikphotography, @kampadanes
