Italija skriva kraje, ki vas presenetijo tiho. Brez velikih napisov, brez množic in brez občutka, da ste prišli prepozno. Pokrajina Cadore, ujeta med dolomitske vrhove severne Benečije, je eden takšnih kotičkov. Tu se voda obarva v nenaravne turkizne tone, vasi živijo v svojem ritmu, narava pa ima še vedno glavno besedo. Če vas zanima, ali je res mogoče najti jezero, ki je še lepše kot Blejsko, berite naprej.
Turkizna pot v osrčje Valcelline
Pot v dolino Valcellina je že sama po sebi doživetje. Nekoč je bila dostopna le po ozki, nevarni cesti, ki se je vila skozi prepadno sotesko. Danes je ta cesta zaprta za promet in spremenjena v priljubljeno pešpot, nova prometnica pa se v dolino prebije skozi zaporedje dolgih predorov. Najdaljši med njimi meri skoraj štiri kilometre.
Vožnja se zaključi v kraju Barcis, kjer vas pričaka presenetljivo turkizno jezero. Poleti privablja številne obiskovalce, a kljub temu ne izgubi občutka spokojnosti. Od tod vodi tudi pot v stransko dolino proti smučarskemu središču Piancavallo. Posebnost te smeri je lesen most, podoben brvi, ki pa ga lahko prevozijo tudi pogumni vozniki manjših avtomobilov.
Lago di Cadore in poti ob vodi
Ena največjih naravnih znamenitosti v bližini mesta je Lago di Cadore. Gre za umetno jezero, nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja po izgradnji jezu Sottocastello na reki Piavi. Projekt je bil del večjega sistema jezov in hidroelektrarn, ki jih je na zgornjem toku Piave zgradilo podjetje Sade.
Jezero obdajajo vasi Pieve, Calalzo, Domegge in Lozzo di Cadore. Dva mostova omogočata prehod na drugo obalo, ki je izhodišče za pohode v okoliške gore. Ob jezeru se teren menja med strmimi, kamnitimi deli in položnejšimi predeli, kjer potekajo prijetne poti med travniki in gozdovi.
Lagole. Voda, ki je bila nekoč sveta
V bližini umetnega jezera se nahajajo Lagole, skupina manjših izvirov in tolmunov. Ti kraji so že v pradavnini privlačili ljudi, ki so potovali med Alpami in Jadranom. Arheološke najdbe kažejo, da so imeli tolmuni poseben pomen. Veljali so za svete kraje, kjer so potekale daritve in morda tudi obredi.
Danes so Lagole priljubljeno območje za sprehode, ribolov in oddih. Posebej znan je izvir ferruginaste vode, kjer se obiskovalci v vročih poletnih dneh radi ohladijo.
Pieve di Cadore. Vrata v Dolomite
Sredi doline Cadore leži Pieve di Cadore, mesto na 878 metrih nadmorske višine, ki velja za vstopno točko v osrčje Dolomitov. Od Ljubljane je oddaljeno približno 290 kilometrov. Razgledi na gore Marmorole in Sorapiss so del vsakdanjega življenja.
Mesto je znano po bogati umetniški in zgodovinski dediščini. Tu se je rodil Tizian Vecellio, eden najpomembnejših slikarjev italijanske renesanse. Njegova rojstna hiša danes stoji v središču mesta in je del muzejske ponudbe.
Pieve di Cadore je tudi pomembno upravno, trgovsko in kulturno središče območja. Osrednji simbol mesta je palača iz 15. stoletja s pogledom na Piazza Tiziano, prepoznavna po nazobčanem stolpu z zvonikom.
V mestu delujejo kar trije muzeji. Poleg Tizianove rojstne hiše še muzej očal, posvečen pomembni lokalni industriji, ter arheološki muzej s predrimskimi in rimskimi najdbami.
Cibiana di Cadore. Vas, ki je postala galerija
Štirinajst kilometrov od Pieve di Cadore leži Cibiana di Cadore. Majhno, barvito mesto na 985 metrih nadmorske višine se skriva daleč od množičnega turizma. Tu živijo preprosti ljudje, ki obiskovalce hitro povabijo na kavo in pogovor.
Ozke tlakovane ulice se vzpenjajo med hišami iz 16., 17. in 18. stoletja. Skozi leta so v vas prihajali umetniki z vsega sveta. Fasade hiš so spremenili v freske, ki pripovedujejo zgodbe o legendah, obrti in vsakdanjem življenju. Danes se Cibiana ponaša z več kot 50 poslikavami in deluje kot muzej na prostem.
Zaradi bližnjega prelaza Cibiana je kraj tudi izhodišče za številne pohode. Na vrhu Monte Rite se nahaja najvišje ležeči muzej v Evropi, Messnerjev gorski muzej. Vas ponuja tudi namestitve, apartmaje in sobe za popotnike, ki iščejo mir in stik z naravo.
Foto: IG @visitveneto, @trecimedolomiti
