Najmanjše mesto na svetu najdete v osrčju Istre: ima le nekaj hiš, dve ozki ulici in tradicijo, ki traja že stoletja

V osrčju Istre se skriva kraj, ki je po svoji velikosti skoraj bolj podoben filmski kulisi kot mestu. Hum je tako majhen, da ga lahko prehodite v nekaj minutah, vendar se za njegovimi kamnitimi zidovi skriva presenetljivo veliko zgodb, tradicij in posebnosti. Prav zaradi svoje majhnosti si je prislužil naziv najmanjšega mesta na svetu, čeprav tudi ta naziv ni tako preprost, kot bi lahko sklepali na prvi pogled.

Hum leži na vzpetini v notranjosti Istre, nedaleč od Buzeta. Od Umaga je oddaljen približno eno uro vožnje, njegov značaj pa je povsem drugačen od obalnih istrskih mest. Namesto širokih ulic, živahnih trgov in množice obiskovalcev tukaj najdemo nekaj kamnitih hiš, dve ozki ulici, cerkvi, mestno obzidje in majhen vhod, skozi katerega vstopite v zgodovinsko jedro.

Njegova posebnost ni samo v tem, da je majhen. Hum je zanimiv tudi zaradi starodavnih običajev, povezave z glagolico in lokalne tradicije izdelovanja biske, istrskega žganja z omelo. Prav zato je obisk tega nenavadnega kraja precej več kot le iskanje najmanjšega mesta na zemljevidu.

Mesto, ki je skoraj tako majhno kot vas

Ko govorimo o Humu, je težko mimo številk. Celotno naselje meri približno sto metrov v dolžino in okoli trideset metrov v širino. Znotraj tega majhnega prostora se skriva skoraj vse, kar bi pričakovali od zgodovinskega mesta.

Do starega jedra vodi mestni vhod, območje pa je obdano z obzidjem. Skozi bronasta vrata, ki jih krasijo ščiti za vseh dvanajst mesecev v letu, se odpre pogled na kamnite stavbe in ozke ulice. Prostor je tako majhen, da obiskovalec zelo hitro dobi občutek, kot da je stopil v nek drug čas.

Število prebivalcev je nekoliko težje določiti. Različni viri navajajo različne številke. Turistični vodniki omenjajo približno dvajset prebivalcev, medtem ko nekateri drugi viri navajajo okoli trideset ljudi. Tudi pri tako majhnem mestu torej ni mogoče dati povsem enotnega odgovora.

Prav ta majhnost je eden od razlogov, zaradi katerih je Hum postal tako prepoznaven. Njegova podoba je kompaktna, zgodovinsko jedro pa je mogoče raziskati brez dolgih sprehodov in velikih razdalj.

Od srednjeveške utrdbe do nenavadnega turističnega rekorda

Izvor Huma je povezan z več različnimi zgodbami. V zgodovinskih zapisih se pojavlja že kot castrum Cholm, pri čemer se njegova zgodnja zgodovina povezuje z obdobjem frankovske oblasti in oglejskim patriarhatom. Druga različica pripoveduje, da je bil za njegov nastanek pomemben grof Ulrik I., ki naj bi naselje zasnoval na že obstoječi utrdbi.

Ob zgodovinskih razlagah obstaja tudi bolj nenavadna lokalna legenda. Po njej naj bi Hum zgradili velikani, ki so pri gradnji drugih naselij v dolini reke Mirne uporabili preostale kamne in iz njih ustvarili še to majhno mesto.

Ne glede na to, katera različica vam je ljubša, je jasno, da je Hum tesno povezan z zgodovino notranjosti Istre. Njegova lega na vzpetini in kamnita arhitektura še danes ustvarjata vtis utrjenega srednjeveškega naselja.

V Humu še vedno ohranjajo zelo nenavadno tradicijo

Ena najbolj zanimivih posebnosti tega majhnega mesta je povezana z lokalno upravo. Vsako leto 9. junija naj bi moški iz tamkajšnje župnije izbirali župana oziroma zupana.

Posebnost ni samo v samem postopku izbire, temveč predvsem v načinu, kako se tradicija izvaja. Pri tem uporabljajo lesen predmet, imenovan raboš. Na njem se z zarezami beležijo glasovi, kandidat z največ zarezami pa je izbran za župana.

Gre za običaj, ki naj bi segal daleč v preteklost in je danes predvsem zanimiv primer ohranjanja lokalne tradicije. Naloga župana je povezana tudi z reševanjem sporov med prebivalci, pri čemer se vse skupaj dogaja v majhnem prostoru mestne oziroma občinske uprave.

Težko je najti veliko krajev, kjer bi bilo lokalno politično življenje še vedno tako tesno povezano s starodavnim simbolnim postopkom. Prav zaradi tega je Hum zanimiv tudi za obiskovalce, ki jih poleg arhitekture privlačijo zgodovina in običaji.

Kamnite cerkve in sledovi starega sveta

Čeprav je Hum majhen, premore več zgodovinskih znamenitosti. Med njimi je romanska cerkev svetega Hieronima iz 12. stoletja. Posebno pozornost pritegnejo njene freske, na katerih je opazen bizantinski vpliv.

V mestu stoji tudi cerkev svetega Jakoba z zvonikom. Obe cerkvi sta del podobe, zaradi katere Hum deluje kot majhen zgodovinski kompleks, ne zgolj kot skupek hiš.

Skozi mesto se je mogoče sprehoditi zelo hitro, vendar je njegov čar ravno v tem, da se obiskovalcu ni treba premikati daleč, da bi opazil različne plasti njegove preteklosti. Kamnite stavbe, obzidje, cerkve in ozke ulice so zgoščeni na zelo majhnem območju.

Je Hum res najmanjše mesto na svetu?

Pri slovitem nazivu se stvari nekoliko zapletejo. Hum se pogosto predstavlja kot najmanjše mesto na svetu, vendar merila za določanje, kaj je mesto, niso povsod enaka. Prav zato se okoli tega naziva pojavljajo različne razlage.

Nekateri viri opozarjajo, da je naziv najmanjšega mesta na svetu Humu pripisan nekoliko preveč samozavestno. Med kraji, ki se pojavljajo v podobnih razpravah, je tudi Vatikan. Ta je sicer predvsem samostojna država, zato primerjava s Humom ni povsem enostavna.

Toda prav v tem je del privlačnosti Huma. Njegov sloves ni odvisen samo od uradnega merjenja površine ali števila prebivalcev. Gre za kraj, ki je zaradi svoje nenavadne majhnosti, zgodovine in ohranjenih tradicij postal ena bolj posebnih točk istrskega podeželja.

Čeprav lahko njegovo staro jedro prehodite v zelo kratkem času, boste na poti naleteli na srednjeveško dediščino, starodavno pisavo, nenavadno lokalno tradicijo izbire zupana in zgodbo o bisku. Hum je zato dober primer kraja, kjer velikost nikakor ne določa količine zgodb, ki jih lahko ponudi.

Za obiskovalca je morda prav to najbolj zanimivo. Hum ni destinacija, ki bi jo obiskali zaradi dolgega seznama znamenitosti, temveč zaradi občutka, da ste stopili v majhen, skoraj samozadosten svet, kjer se je del stare Istre ohranil v presenetljivo kompaktni obliki.

Foto: IG @andrea.dobos_photography