Katero je najsrečnejše mesto na svetu? Letošnja lestvica prinaša nekaj presenetljivih odgovorov
Na vrhu je Kopenhagen, sledijo Helsinki, Ženeva in Uppsala
Najvišje na lestvici je Kopenhagen, ki je zbrala 6954 točk. Na drugem mestu je Helsinki, tretje mesto pripada Ženevi, četrto pa švedski Uppsali. Peto mesto je nekoliko bolj presenetljivo, saj se med evropska mesta prebije Tokio, ki je obenem edina velikanska metropola med prvimi petimi.
Prvo deseterico dopolnjujejo Trondheim, Bern, Malmö, München in Aarhus. Že pogled na prvih deset mest tako pokaže precej jasen vzorec. Med njimi prevladujejo mesta, pri katerih so kakovost javnih storitev, mobilnost, okoljska politika in dolgoročno načrtovanje pomemben del urbanega življenja.
Zanimivo je tudi, da raziskava sama lestvice ne predstavlja kot izbora ene same najboljše oziroma najsrečnejše destinacije na svetu. Namen indeksa je primerjati, kako mesta združujejo kakovost življenja, trajnost, odpornost in način upravljanja. Zato rezultat bolj kot na vprašanje, kje bi bili vsi ljudje nujno najsrečnejši, opozarja na to, kako različni elementi urbanega okolja vplivajo na vsakdan.
Kaj imajo skupnega mesta z vrha lestvice?
Če pogledamo rezultate nekoliko širše, postane jasno, da lepota mesta sama po sebi ni dovolj. Mesto je lahko arhitekturno izjemno, polno restavracij in obdano s čudovito naravo, vendar to še ne pomeni, da je vsakdanje življenje v njem preprosto.
Happy City Index zato upošteva precej bolj konkretne vidike urbanega življenja. Med njimi so področja, povezana z zdravjem, okoljem, mobilnostjo, gospodarstvom, upravljanjem in prebivalci. Tak pristop srečo v mestu približa nečemu, kar je veliko bolj oprijemljivo kot zgolj dober občutek ob sprehodu po lepem mestnem jedru.
Prav tu je morda tudi razlog, zakaj se na vrhu tako pogosto pojavljajo severnoevropska mesta. Njihova prednost ni nujno v enem samem spektakularnem elementu, temveč v povezovanju številnih vsakodnevnih storitev in pogojev za življenje.
Tudi Ljubljana je na lestvici, in sicer precej visoko
Za slovenske bralce je letošnja lestvica še posebej zanimiva. Ljubljana je namreč na 60. mestu med 250 formalno rangiranimi mesti, z 6320 točkami. S tem se je uvrstila pred številna precej večja evropska mesta.
To pomeni, da je Ljubljana v letošnji raziskavi uvrščena v neposredno bližino mest, kot so Odense, Nagoya, Wrocław in Winterthur. Pred njo je med drugim tudi Praga, ki zaseda 72. mesto, medtem ko je Bologna na 73. mestu.
Ljubljana je tako eden zanimivejših primerov tega, kako lahko relativno majhno mesto doseže visoko uvrstitev v mednarodni primerjavi. Njena pozicija je še posebej zanimiva v kontekstu dejstva, da lestvica ne meri turistične privlačnosti, temveč širši nabor dejavnikov, povezanih z vsakodnevnim življenjem v mestu.
Italija ostaja zunaj prve petdeseterice
Čeprav bi lahko pričakovali, da bodo med mesti, ki se najbolje odrežejo, tudi priljubljene italijanske destinacije, letošnji rezultati pokažejo drugačno sliko.
Najvišje uvrščeno italijansko mesto je Bologna, ki je na 73. mestu. Sledi Parma na 77. mestu, Milano pa je 80. Na precej nižjih mestih najdemo Rim, ki je 144., Verono na 146. mestu, Messino na 158., Bari na 164., Neapelj na 202. in Salerno na 208. mestu.
Italija tako nima predstavnika med prvimi 50 mesti. To je zanimiv kontrast s predstavo o italijanskem načinu življenja, ki ga pogosto povezujemo z dobro hrano, počasnejšim tempom, družabnostjo in življenjem na prostem. Lestvica pa meri nekaj drugega. V ospredju niso razgled, zgodovinsko središče ali gastronomska ponudba, temveč širša slika urbanega okolja.
Foto: Unsplash
