Slovenske Alpe skrivajo nešteto zgodb, ki se pletejo med vrhovi, prelazi in skritimi dolinami. Ena najbolj očarljivih pripovedi prihaja s Slemenove špice, razgledne točke, ki že desetletja privablja pohodnike, fotografe in ljubitelje narave. Čeprav danes ne moremo več občudovati slovitih jezer, ki so nekoč sijala na njenem pobočju, Slemenova špica še vedno ostaja kraj, kjer se srečata spokojnost narave in bogata kulturna dediščina.
Kjer so nekoč žarela “modra očesca”
Sredi planote pod Mojstrovko so v preteklosti ležala majhna jezera, ki so jih pohodniki poimenovali “modra očesca”. Pastirjem z Vršiča so služila kot pašniki za ovce in so bila pravi dragulj slovenskega alpskega sveta. Vendar se je njihova usoda počasi obrnila. Z opuščanjem paše in s spremembami v okolju so začela izginjati, dokler niso leta 2016 dokončno presahnila. Kjer je včasih sijala modrina vode, danes raste trava, a spomini ostajajo zapisani v fotografijah in srcih tistih, ki so jih še uspeli ujeti v živo.
Raj za pohodnike in družine
Slemenova špica se dviga 1911 metrov visoko nad planoto Sleme in je zaradi lahkega dostopa primerna tudi za družinske izlete. Najbolj priljubljeno izhodišče je prelaz Vršič, ki se s svojimi 1611 metri uvršča med najlepše cestne prelaze Evrope. Pot z njega se sprva strmo vzpne, a hitro preide v prijetno, zložnejšo hojo skozi gozd in ruševje. Po približno uri in pol hoje se obiskovalcem odpre široko travnato razgledišče. Tam se razprostira eden najlepših pogledov na Jalovec, Mojstrovko in Ponce, ob jasnem vremenu pa tudi na dolino Planice in proti Tamarju.
Jeseni ima obisk poseben čar, ko macesni okoli Slemena zagorijo v zlatorumeni barvi, postane prizor skoraj pravljičen. To je tudi čas, ko je planota najbolj fotogenična in primerna za ustvarjanje nepozabnih spominov.
Vršič – vrata v kraljestvo Julijskih Alp
Do Slemenove špice vodi več poti, a največ pohodnikov se na pot poda z vrha Vršiča. Prelaz je sam po sebi zgodovinska znamenitost. Med prvo svetovno vojno so ga v težkih razmerah gradili ruski vojni ujetniki, v njihov spomin pa danes stoji Ruska kapelica. Vršič je izhodišče tudi za številne druge ture – od Mojstrovk do Prisojnika. Ob poti se lahko ustavite v planinskih kočah, kot so Erjavčeva koča, Tičarjev dom ali Poštarska koča.
Čeprav je Slemenova špica lahek izlet, velja razmisliti o dolžini poti. Z Vršiča boste do vrha potrebovali uro in pol, iz doline Tamar dobri dve uri in pol, iz Kranjske Gore pa okoli tri ure in tri četrt. Ne glede na izbrano pot se trud poplača z razgledom, ki ga mnogi uvrščajo med najlepše v Julijskih Alpah.
Slemenova špica in film Kekec
Slemenova špica pa ni le planinski cilj, temveč tudi del slovenske filmske zgodovine. Leta 1951 je bila prav tu posneta večina prizorov legendarnega filma Kekec. Zaradi tega ima kraj za mnoge obiskovalce še poseben pomen, saj združuje naravne lepote z delom kulturne dediščine.
Spomini, ki ne zbledijo
Čeprav jezera Slemenove špice niso več tu, njihova zgodba ostaja opomnik o tem, kako hitro se narava spreminja. Izginula so skoraj pred našimi očmi, a njihova lepota živi naprej v spominih in fotografijah. Slemenova špica nas danes nagrajuje z enako veličastnimi razgledi kot nekoč, obenem pa nas uči, da je prav vsaka stopinja na planinski poti priložnost za ustvarjanje lastnih “modrih očesc” – spominov, ki ostanejo za vedno.
Foto: Instagram @jaksa.ana, @rok.leben, @skrpcom_nahorach
