Na oktobrskem tednu mode v Ljubljani (LJFW) se je ponovno predstavila priznana slovenska oblikovalka Petja Zorec, ki že več kot desetletje suvereno krmari med tradicijo, funkcionalnostjo in sodobnimi modnimi principi. Tokratna kolekcija, poimenovana Loven, je izrazito osebna, hkrati pa globoko zakoreninjena v kolektivni identiteti Gorenjske, pokrajine, iz katere izhaja. Vendar ne gre zgolj za nostalgični poklon. Kolekcija hkrati črpa tudi iz skejterske subkulture 90. let, ki predstavlja drugi, bolj urbani, uporniški pol njenega ustvarjalnega sveta.
Ko se pliseji srečajo z žepi, rožami in šali iz babičine skrinje
V kolekciji Loven se prepletajo kontrasti: pliseji in rože z udarnimi, skoraj moškimi silhuetami, funkcionalni žepi z lahkotnimi materiali, vsakodnevna oblačila z drznimi idejami. Ena od osrednjih estetskih linij so oblika ovratnih rut in detajli, kot so prepletene rese, s katerimi so okrasili robove le-teh, kar je poklon “stari šoli” ročnega dela. Obenem pa se Petja s tem izogne pastem larpurlartizma. Njena oblačila niso samo za na oder, temveč za življenje. Funkcionalnost je ključ.
“Oblačila so za uporabo. Oblačila je treba nositi.”
Petja Zorec je skozi leta postala prepoznavna po tem, da ustvarja oblačila, ki se gibljejo z uporabnikom, dihajo z vsakdanom. Tudi tokrat se kolekcija ne skriva za konceptualnimi zavesami, ampak gre za odprt, nosljiv dialog z realnostjo. “Gre za raziskovanje dveh svetov – mojega opazovanja popularne skejterske subkulture v času odraščanja in bogate dediščine gorenjske noše. Združujem ju v sodoben izraz, ki pa ostaja praktičen, nosljiv in prilagodljiv,” pove oblikovalka.
Glasba kot čustveni vodnik
Na modni reviji je imela pomembno vlogo tudi glasba, ki je bila več kot le ozadje, služila je kot emocionalna rdeča nit kolekcije. “Pomaga ustvariti atmosfero, vzbuditi čustvo, ki ga želim izraziti z oblačili. Brez tega bi bilo vse bolj prazno,” doda Zorec.
-
Se spomnite trenutka, ko ste začutili, da moda ni le obleka, ampak način življenja?
Verjetno je bilo več takih trenutkov. Že v osnovni šoli sem predelovala oblačila, a resnično sem modo kot medij izražanja začela dojemati v drugem dodiplomskega študija, ko sem delala analizo in kopijo obleke Rafe Simonsa za Jil Sander (SS 2007). Preprost kroj male črne obleke s kompleksnim detajlom na hrbtu me je dokončno začaral.
-
Kaj vam predstavlja največje zadovoljstvo in kaj največji izziv pri oblikovanju?
Največje zadovoljstvo je, ko koncept zaživi, ko vse raziskave, ki si jih opravil, postanejo zgodba. Najtežji del je faza priprave krojev. Včasih kljub več poskusom ne funkcionira. Takrat se zdi, kot da si izgubil čas, čeprav gre vedno za učenje.
-
Kaj vam pomaga ohranjati stik s sabo, ko ste sredi ustvarjalnega kaosa?
Misel, da so to “samo oblačila”.
-
Ste bolj analitična ali intuitivna ustvarjalka?
Najprej analiza. Potrebujem informacije, izkušnje, strukturo. Ko jih imam dovolj, šele lahko začne delati intuicija.
-
Če bi svojo osebnost izrazili skozi en kos, kateri bi to bil?
Definitivno hlače. V času deklištva sem težko našla prave zase, ne vem, ali me je to vodilo k reševanju te težave, ampak na fakulteti sem se takoj spustila v raziskovanje in modelacije hlač. Na koncu je prav ta kos postal eden najbolj prepoznavnih v moji znamki.
-
Kako bi z eno besedo opisali kolekcijo?
Praktičnost, tako preprosto je.
-
Kaj povezuje silhuete, materiale in detajle tokratne kolekcije?
Izhodišče za kolekcijo predstavljata dva zelo kontrastna pola. En se navzeuje na moje odraščanje, moje najstništvo, in sicer gre za raziskovanje subkulture skejterjev v 90-ih letih, ki tudi predstavlja bolj moški in športni pol mene, ki je zelo pomemben v vseh mojih kolekcijah. Na drugi strani sem pa želela raziskovati kolektivno identiteto Slovencev, ki je ne izpostavljamo dovolj, čeprav so njeni detajli res tako prekrasni, da bi nam vsem lahko ponujali navdih za nadaljne kolekcije. Gre za raziskovanje gorenjske narodne noše. Bila je še posebej bogata in pomembna za našo kulturno identiteto, tako da združujem te dva kontrasta v sodobno kolekcijo. Sodobna pa je prav zaradi uporabe praktičnih materialov, barv in tega, ker nam omogoča lahkotnejše, bolj praktično in lažje bivanje v hitrem tempu.
-
Koliko časa je trajal razvoj kolekcije?
Ideje se pogosto začnejo že ob zaključku prejšnje kolekcije, vendar oblikovalec najprej potrebuje čas, da prediha zadnjo kolekcijo. Bolj intenzivno raziskavo sem začela pred šestimi meseci, zadnja dva meseca pa sta bila namenjena realizaciji.
-
Vaše delo pogosto lovi ravnotežje med strukturiranim in svobodnim. Kako se ta harmonija razkriva v tej kolekciji?
Absolutno se mi zdi, da so krojenje in dobro krojeni kosi zelo pomembni. Izpostavila bi brezrokavnik oz. suknjič brez rokavov, ki nam daje možnost plastenja, kar danes pride zelo prav. Da nam možnost nošenja kot nahrbtnik z žepi, ki ga lahko hitro slečemo in oblečemo. Seveda pa so tukaj v ospredju spet hlače, ki so krojene bolj kompleksno, tudi zarardi uporabe veliko različni materialov. Hrati pa je ključna tudi prava mera naivnosti sproščenosti, za katero se mi zdi, da je trenutno tudi v tej globalni industriji zelo pomembna. To, da si pustimo biti malo otroški, da se vrnemo v načine oblačenja, ki smo jih imeli kot najstniki, recimo zavezovanje rutke. Seveda bolj sofisticirano, ampak da ima ta lahkotni izgled. Pa T-shirti, ki postanejo dolge svilene obleke z nekimi detajli, zasuki, ki povsem spremenijo slihueto, ampak še vedno ostajajo praktični, lahkotni, zelo nosljivi.
-
Je bil kakšen kos ustvarjen povsem spontano brez skice, brez načrta? Vas takšni trenutki bolj prestrašijo ali navdihnejo?
Zelo spontano so nastali T-shirti, ki sem jih predrugačila z ustvarjanjem, šivanjem gub in kasnejšim vezenjem z vezilnim strojem. Rezultat sem si lahko samo predstavljala, saj včasih pri takšnih eksperimentih ne veš, kaj pričakovati. Tukaj se je ta detajl na koncu pokazal kot zelo zanimiv ter zelo esnostaven in efektiven. Te napake so najlepša stvar. Nikoli prveč ne kompliciram, saj to ni smisel mode danes. Puščam si svobodo, da uživam, ko ustvarjam.
-
Kateri kos najbolje predstavlja vaš trenutni ustvarjalni tok?
Rainskirt zaradi svoje moči transformacije in praktičnosti. Tako kot včasih, ko si eno stvar uporabil na več načinov in za več funkcij. Menim, da bi morali tudi danes imeti več kosov, ki so bolj funckionalni.
-
Od kod prihaja vaš navdih?
Ko imaš tako majhno blagovno znamko, je ta odraz tebe. Je odraz tega, kar je oblikovalca spremljalo čez življenje, kar ga je zaznamovalo. Zagotovo je šport nekaj, kar se pri meni pojavi pogosto, še posebej v povezavi s to praktičnostjo, udobjem, svobodo gibanja, ki sem jo že omenila. Vedno tudi poudarim, da so moja oblačila za vsak dan. Oblačila je treba nositi. Močan vpliv pri mojem ustvarjanju pa imata tudi moški in ženski princip. V sebi čutim močno ženstveno stran, po drugi strani pa sem tudi “tom boy”, in med njima iščem ravnovesje in način, kako dati možnost vsakemu kosu oblačila, da lahko vsakič igra drugačno vlogo. Prav zato mi je zelo zanimivo, kako si različne osebe izbirajo moje kose in kako jih potem kombinirajo in stilirajo v svojem slogu.
-
Ko oblikujete, imate v mislih konkretno osebo?
Ne vedno. Bolj gre za način razmišljanja in željo, da je kos lahko nošen vsak dan. Seveda pa se pri nekaterih kosih spomnim na določeno osebo, obraz, stranko. Spet drugi kosi imajo vlogo, da nosijo koncept in pripovedujejo zgodbo.
-
Kako razumete vlogo mode kot medija, jo vidite kot orodje za zgodbo, izziv, odziv?
-
V lansko kolekcijo ste vključili pike, še preden so postale trend 2025. Sledite trendom ali jih znate prehitevati?
-
Kaj vas v modi še vedno preseneča?
Petja Zorec tudi z najnovejšo kolekcijo Loven dokazuje, da moda ni samo estetska praksa, temveč tudi družbeni komentar, čustveni impulz in izraz osebne zgodbe. V svetu, ki postaja vse bolj vizualen, hrupen in impulziven, so njeni kosi opomnik, da se lahko oblačimo s smislom in da ima moda še vedno moč, da nas premakne.
Spodaj si oglejte celotno novo modno kolekcije Loven.
Pripravila: Katarina Mljač @__keenah
Foto: Jure Makovec in Nike Koležnik @nikekoleznik
