Kralj Lear, ena najkompleksnejših dram Williama Shakespeara, se po skoraj dveh desetletjih vrača na oder
Shakespearov Kralj Lear kot preroška slika današnjega sveta
Shakespearovega Kralja Leara pogosto označujejo za družinsko in politično dramo. Nekatere analize opozarjajo, da Learova norost, kot jo je vzpostavil Shakespeare, ni samo sprožilec dramskega dogajanja, temveč tudi ogledalo zgodovinskega trenutka, v katerem se je znašla družba na prehodu iz 16. v 17. stoletje. Današnje branje Kralja Leara znova izrisuje podobo sodobne družbene realnosti, ki je spet na robu velikih političnih sprememb in delitev: to je drama o očetih in vodjih, ki jih je težko ljubiti, čeprav zahtevajo brezpogojno in neskončno ljubezen, in je drama o družbi, o naših otrocih, ki jim ne ostaja veliko izbire, razen radikalnega nasilja, ki nujno pelje v samouničenje.
Kralj Lear v času Shakespeara
Shakespeare je napisal Kralja Leara v letih 1604 in 1605, na vrhuncu svoje priljubljenosti, približno takrat kot večino velikih tragedij. Zgodba je bila med drugim znana kot tema priljubljene drame anonimnega avtorja Resnična kronika zgodovine kralja Leara in njegovih treh hčera, ki jo je Shakespeare nedvomno poznal. Motivacijo za pisanje je verjetno našel prav v aktualnih političnih razmerah. Kralj Jakob je namreč zagovarjal združitev Škotske in Anglije ter v svojem parlamentu spet navajal zgled stare Britanije, ki jo je nesloga pripeljala do propada. Leta 1603 je Londonu vladala kuga, ki je zaprla vsa gledališča in onemogočila mnogo javnih dogodkov. In prav kot ob nedavni epidemiji so se dvignili glasovi. Le ti so napovedovali propad narave in civilizacije in seveda kriče najavljali konec sveta … Čeprav je bila drama aktualna, ni doživela uspeha tragedij Hamlet in Othello. Verjetno je bila preveč radikalna v svojem psihološkem naturalizmu, okrutnosti, prikazovanju nasilja in odsotnosti katarzičnega konca. Kralja Leara so zato večkrat revidirali, predelali in prirejali, danes pa ga štejejo za eno najkompleksnejših Shakespearovih dram.
O zgodbi
Strukturno je dogajanje zgrajeno okrog dveh očetov, Leara in grofa Gloucestra, ter njunih otrok in dedičev. Ostareli kralj Lear se, potem ko spodi najmlajšo hčer Cordelio (ki mu ni dovolj laskala), odloči razdeliti kraljestvo med hčeri Goneril in Regan. Načrtuje, da bo živel nekaj časa pri eni, nekaj časa pri drugi. Onidve, že utrujeni in razdraženi zaradi njegove starosti in vzkipljivosti, pa mu postavljata ultimate. Z ultimati mu odvzemata veljavo in moč. Kralj Lear, tako izrabljen, razočaran in izdan, odide s svojim Norcem in zvestim vitezom Kentom v srce viharja, na rob norosti, onkraj smrti. Hkrati pa Edmund, nezakonski sin grofa Gloucestra, načrtuje zaroto. Z zaroto bi se znebil tako očeta kot njegovega zakonitega naslednika, svojega polbrata Edgarja. Shakespeare spusti svoje like v svet brez upanja, brez obzorja prihodnosti. V svet nepretrganega trenja, strahu in paranoje, v svet po mrku, s sivim, viharnim nebom brez sonca. S tem ustvari družbo, ki pleše okrog lastne smrti in poje zborovsko pesem propada, ki jo razume in prevaja samo Norec.
Ustvarjalna ekipa predstave
Avtorsko ekipo pod vodstvom režiserja in dramaturga Jerneja Lorencija sestavljajo asistent režiserja in oblikovalec zvoka Žiga Hren, lektorica Tatjana Stanič, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović. Avtor glasbe je Andraž Polič, koreograf in umetniški svetovalec Gregor Luštek, oblikovalca svetlobe Jernej Lorenci in Branko Hojnik. Oblikovalec maske Tomaž Erjavec, študijska asistentka režiserja Neža Dvorščak in študijska asistentka dramaturga Manca Tea Devetak.
Podrobnosti o programu in vstopnicah najdete tukaj.
Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
