

Vsaka nova sezona prinese literarne dragulje, ki nas presenetijo s svežino, globino in raznolikostjo zgodb. Tokratna bera knjižnih novosti ponuja vse. Od avtobiografskih romanov, ki bralca posrkajo v intimni svet spominov, do družbeno kritičnih pripovedi o sodobni Ljubljani, pa vse do literarnih potovanj na sever Evrope in ganljivih biografij. To so knjige, ki nas spomnijo, da literatura ni le pobeg, temveč tudi način, kako razumeti svet okoli sebe in včasih tudi samega sebe.
Jesenske knjižne novosti: Od avtobiografskih izpovedi do islandske poezije vsakdana

Belo se pere na devetdeset, Bronja Žakelj
Eden najbolj branih slovenskih romanov zadnjega desetletja se vrača v posebni, filmski izdaji. Belo se pere na devetdeset, za katerega je Bronja Žakelj leta 2019 prejela kresnika, je postal uspešnica založbe Beletrina, zdaj pa je na voljo v različici, ki vključuje skoraj 60 barvnih fotografij iz istoimenskega celovečerca. Film je režiral Marko Naberšnik, producirala pa ga je hiša Perfo Aleša Pavlina.
Roman opisuje življenje deklice, ki odrašča v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Otroški svet obogatijo starši, brat Rok, babica Dada in širša družina, pa tudi predmeti in prizori, ki zaznamujejo čas – od kakava Benko do Albert keksov, televizijske oddaje o pomorščakih, mesnin Gavrilović in prenosa sarajevskih olimpijskih iger. A za tem na videz lahkotnim ozadjem se skriva pretresljiva zgodba o odraščanju, izgubi in bolezni. Knjiga je tako predvsem intimna pripoved o soočanju s strahom in o trenutkih, ki nas oblikujejo, ko jih najmanj pričakujemo.
Bronja Žakelj (1969) je diplomirana novinarka, ki se je po začetku kariere v trženju zaposlila v bančništvu. Pisanje je bilo dolgo potisnjeno na stran, a nikoli povsem pozabljeno. Leta 2019 je s svojim prvim romanom doživela izjemen uspeh. V njem je iskreno spregovorila o lastnem otroštvu, smrti matere in brata ter lastni izkušnji z rakom.

Bližina na recept, Helena Šuklje
Helena Šuklje v svojem literarnem prvencu prinaša zbirko dvanajstih kratkih zgodb, ki bralcu ponudijo bogato in večplastno izkušnjo. Bližina na recept že z naslovom odpira prostor za razmislek. Gre za ironijo, paradoks ali redkost, ki si je želimo, a je ni mogoče vedno imeti?
Avtorica, ki je po izobrazbi magistra farmacije in dobro pozna svet medicine, s pridom uporabi svoje znanje tudi v literaturi. V zgodbah prepleta intimne odnose, etične dileme, vprašanja svobode, strahu in ambicije, hkrati pa odpira prostor umetnosti, kjer liki različnih poklicev – od arhitektov do glasbenikov – razkrivajo svoje notranje napetosti. Dogajanje pogosto umešča v širši družbeni kontekst, kar zgodbam daje aktualnost in globino. Posebna odlika njenega pisanja je nelinearna pripoved, ki bralcu omogoča, da odnose in dogajanje opazuje iz različnih zornih kotov.
Helena Šuklje (1970) ni neznanka v literarnem svetu. S svojimi kratkimi zgodbami in novelami se je predstavila v revijah, kot so Sodobnost, Literatura in AirBeletrina, ter na Radiu Ars. Večkrat se je uvrstila v ožji izbor literarnih natečajev, nekatere zgodbe pa so bile tudi nagrajene. Verjame, da je jezik čarobno orodje, literatura pa presežna sila, ki nas povezuje.

Cimra, Simona Hamer
V zbirki Razmerja izhaja roman Cimra, ki odpira vrata v sodoben svet mladih odraslih, ujete v realnost prekarnosti in visokih najemnin.
Glavna junakinja Mirna je v tridesetih, dela kot turistična vodička, da lahko poleg akademske kariere sploh preživi v vse dražji Ljubljani. Ko se njena cimra Laura preseli v tujino, Mirna poišče novega sostanovalca. Na vrata potrka Carlos, kubanski glasbenik, ki s svojo strastjo, glasnostjo in spontanostjo popolnoma spremeni dinamiko njenega življenja. Knjiga je hkrati ljubezenska zgodba in družbena kritika, saj osvetljuje, kako mladi v sodobnem času krmarijo med preživetjem, osebnimi odnosi in sanjami.
Simona Hamer se je s tem romanom dotaknila ene najbolj perečih tem današnjega časa – negotovosti, ki jo občutijo mladi odrasli, ter krhkih ravnovesij med ljubeznijo in realnostjo.

Poletna svetloba, in nato noč, Jón Kalman Stefánsson
Islandskega pisatelja Jón Kalman Stefánssona dobro poznajo ljubitelji severne literature, saj njegovo pisanje prepleta poezijo, humor in subtilno občutljivost do človeških slabosti. Roman Poletna svetloba, in nato noč je bil ovenčan z glavno islandsko literarno nagrado in bralca popelje v majhno vasico s štiristo prebivalci.
Na prvi pogled je življenje tam monotono, saj dolge zime ob polarni noči in oddaljenost od večjih mest ustvarjajo občutek ujetosti. Toda ravno v tej odmaknjenosti se skrivajo vprašanja o smislu življenja, željah in usodi. Neskončna svetloba poletja in večna zimska noč prebivalce vodita v introspektivo in sanje, vas pa se spremeni v mikrokozmos človeških hrepenenj. Stefánssonovo pisanje s svojo ritmično lepoto iz vsakdanjih dogodkov ustvarja nekaj univerzalnega.

Manj je mene, bolj sem Jaz, Manca Košir
Biografija Manj je mene, bolj sem Jaz je več kot le knjiga. Na več kot 500 straneh razkriva življenje Mance Košir, ene najvidnejših Slovenk, skozi njen lasten glas. Zapisane odlomke je uredil in povezal Žiga Valetič, rezultat pa je poglobljena in ganljiva pripoved o življenju ženske, ki je bila profesorica, novinarka, igralka, pisateljica, prostovoljka, političarka in zagovornica radostnega staranja.
Knjiga ponuja vpogled v njeno otroštvo, manekenske in igralske začetke, študij, bogato kariero, družinsko življenje in številne projekte. Dotakne se tudi njenega novinarskega aktivizma, profesorskega dela in pionirskih televizijskih oddaj. Posebej izstopajo poglavja o njeni vlogi v spodbujanju branja, zelenem gibanju in prizadevanjih za paliativno oskrbo.
Manca Košir (1948–2024) je bila izjemna osebnost, ki je v slovenskem prostoru pustila globoko sled. Njeno življenje je bilo preplet strasti do znanja, knjig in družbenih sprememb. Ostala bo zapisana kot ambasadorka radostnega staranja, mistična pesnica in borbena intelektualka, ki je smrt in minljivost razumela kot del življenja.
Foto: Instagram @shayebytheshore, EMKA, Bukla, Beletrina