Journalova knjiga meseca: Popolnosti,
italijanskega avtorja Vincenza Latronica

Petek, 04. julija 2025.

Naša rubrika Journalova knjiga meseca je posvečena vsem ljubiteljem književnosti, tistim, ki šele želijo začeti brati knjige, ter vsem, ki iščejo navdih za svoje naslednje branje. Vsak mesec vam predstavljamo novo knjigo, ki smo jo prebrali, in za junij smo izbrali Popolnosti, italijanskega avtorja Vincenza Latronica. Gre za roman s komaj stotimi stranmi, ki v tako malo besedah pove zelo veliko. Roman je izšel leta 2024 in se je uvrstil v ožji izbor za nagrado International Booker.

Ker smo že zakorakali v poletje, iščemo nove knjige za plažo, in ta bi utegnila biti ena izmed njih. Glede na to, da ima zelo malo strani, jo lahko preberete že v nekaj obiskih plaže. Čeprav se na prvi pogled zdi kot še ena melanholična pripoved o milenijski generaciji, Popolnosti pronicljivo in natančno razgaljajo sodobno življenje mladih intelektualcev, nomadov in kreativcev – tistih, ki iščejo pristna doživetja v svetu, popačenem s strani družbenih omrežij, algoritmov in družbenih sprememb. Savršenstva so prava definicija sodobnega romana.

O čem pripoveduje?

Roman je navdihnjen s kultnim delom Georgesa Pereca – Stvari. Latronicov roman prevzame podoben temelj. Sledimo paru, ki je potopljen v kulturo svojega časa, vendar so v Savršenstvih to digitalna desetletja, kjer se vse, kar šteje, meri z všečki. Zgodba spremlja Toma in Anno, milenijca, ki sta zapustila svoje neimenovano rojstno mesto v iskanju svobode in smisla v mitskem Berlinu. Sta digitalna nomada, nimata stalnega urnika niti rednega dohodka, zato lahko živita kjerkoli si želita. V svojih dvajsetih, v metropoli, ki nikoli ne spi, sta svobodna in povsem posvečena sebi: uživata na seks zabavah, razstavah, koncertih, drogah in zabavah. Življenja brez družbenih omrežij si ne znata več predstavljati. Ko se leta 2016 začne begunska kriza, se aktivirata in želita pomagati – to je njun stik z velikim zgodovinskim dogodkom. Prostovoljita skoraj vsak dan, vendar kmalu ugotovita, da je njuna vloga zanemarljiva. Pademo v apatijo, v rutino, drug drugega komaj še opazita. Večina prijateljev se je vrnila v domača mesta, si našla redno zaposlitev, ustvarila družine. Jih čaka enaka usoda? Je sploh mogoče rešiti ljubezenski odnos v času, ko je všeček pomembnejši od čustva?

A iskanje “popolnega življenja” se nikoli ne konča, niti ne prinese izpolnitve.

Veliko pove z malo besedami

Zanimivo je, da roman popolnoma izpušča dialoge. Vse je pripovedovano v tretji osebi množine. Jasno je, da to koga lahko odvrne in da bi roman Popolnosti zaradi tega označili kot dolgočasnega ali pozabljivega. A ta na videz nenavadna odločitev ni tam po naključju. Še bolj poudarja odtujenost likov, njihovo zaprtost v lastne misli in digitalne projekcije. Morda bomo pozabili, kako jima je bilo ime, Tom in Anna, vendar bomo zlahka prepoznali njuno hrepenenje, ker je enako kot pri mnogih med nami. Občutek, da nič ni dovolj. Da se svet sesuva. Da moramo ves čas iskati več, drugače, bolje. Da si ne smemo želeti manj.

Zato bodo Popolnosti še posebej blizu tistim, ki se počutijo izgubljeno in utrujeno od nenehne potrebe po avtentičnosti, ki se sčasoma spremeni v performans. S pomočjo minimalistične forme in subtilne ironije Latronico zgradi atmosfero nežne občutljivosti, a tudi tistega tihega nezadovoljstva, ki tli pod popolnimi fasadami.

Čeprav se zdi, da roman ne bi smel delovati – pozabljivi liki, brez dialogov in brez konkretne zgodbe – Popolnosti uspejo prav v tem, kar si je Latronico zastavil: da nas zrcalno prikažejo in nas prisilijo, da se vprašamo – iščemo popolnost, ker verjamemo, da obstaja, ali ker nas je strah, da je ni?