Smo Slovenci knjižni molji? Glede na statistiko, ki pravi, da je v sistem splošnih knjižnic v Sloveniji vpisanih okoli 20 % vseh prebivalcev, smo manj zagreti kot Skandinavci, a se vseeno uvrščamo kar visoko na seznamu branosti. Nas je zanimalo predvsem, kaj radi beremo in katere knjige si najpogosteje izposojamo v slovenskih knjižnicah.
V Sloveniji je v letu 2022 delovalo 58 splošnih knjižnic in 13 bibliobusov. Vanje je bilo včlanjenih 411.627 članov, knjižnice pa so obiskali 7.615.451-krat. Splošne knjižnice so v letu 2022 imele v svojih zbirkah skupaj 12.119.083 enot knjižničnega gradiva, ki so si ga člani izposodili 19.660.882-krat.
Katere pa so tiste knjige, ki smo si jih v knjižnicah najpogosteje izposodili v prvih treh mesecih letošnjega leta?
Prva štiri mesta na seznamu največkrat izposojenih knjig zavzemajo otroški in mladinski naslovi:
1. Rippin, Sally: Brina Brihta
2. Konc Lorenzutti, Nataša: Kakšno drevo zraste iz mačka
3. Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki
4. Ogrizek, Maša: Lisičja luna
Leposlovje za odrasle
Presenečenje na seznamu je gotovo največkrat izposojena knjiga med leposlovjem za odrasle, in sicer je to knjižna klasika Dostoevskij, Fedor Mihajlovič: Zločin in kazen. To knjigo smo si v prvih treh mesecih leta izposodili 2869-krat, kar gre moč pripisati tudi dejstvu, da jo najdemo na seznamu obveznega branja za srednješolce. Ali pa nas Slovence morda vseeno zanima psihološka drama, ki se odvija v romanu?
Slovenska klasika
Na šestem mestu je še eno šoloobvezno branje, in sicer Solzice Prežihovega Voranca. Gre za zbirko enajstih črtic, ki je izšla leta 1949, posvetil pa jo je svoji materi. Vse črtice razen dveh (Višja matematika in Nagrada) govorita o pisateljevem otroštvu in njegovih doživljajih ter občutjih. Solzice so čudovita knjiga, kjer avtor izraža ves spekter svojih čustev, in je primerna tako za otroke kot odrasle.
Priljubljenost mladih avtorjev
Na sedmem in osmem mestu na seznamu največkrat izposojenih knjig v knjižnicah sta mladinski knjigi Juri Muri po Sloveniji: (tretji del stare zgodbe) avtorja Toneta Pavčka in Matilda pisatelja Roalda Dahla.
Na devetem mestu pa je prvi domači avtor leposlovja za odrasle, in sicer smo v zadnjih treh mesecih radi brali prvenec mladega zdravnika Davida Zupančiča Življenje v sivi coni: prizori iz življenja mladega zdravnika. Knjiga govori o njegovih izkušnjah dela na oddelku infektologije na UKC v Ljubljani v času pandemije, ko je bil celoten svet pod nepredstavljivimi pritiski.
David Zupančič se je s svojo drugo knjižno uspešnico povzpel tudi na enajsto mesto med največkrat izposojenimi knjigami (na desetem mestu ga je s knjigo Majnice: Fulaste pesmi prehitel Tone Pavček). Znanost mirnega življenja je v spremni besedi knjige prof. dr. Borut Škodlar opisal: “David vztraja predvsem kot pripovedovalec, ki se želi z zgodbo in zgodbami dotakniti globin drugih ljudi, da se sami povsem po svoje podajo na pot iskanja.”
Omenili bi radi še nekaj naslovov, ki smo jih ujeli na seznamu in vam jih priporočamo v branje, ko boste sedeli pod krošnjami dreves ali poslušali bučanje valov:
- Golob, Tadej: Oj, Triglav, moj dom(17.mesto)
- Ahčan, Uroš: Skalpel : iskrena pripoved o življenju in delu kirurga (35. mesto)
- Furlan, Mira: Imej me rajši od vsega na svetu : zgodbe o pripadanju (38. mesto)
- Šalehar, Miha: Notranji pir ali Kako se prepiti do konca : priročnik za rekreativne pivke in pivce z dvomi (44. mesto)
- Svetek, Irena: Črni princ (46. mesto)
- Harry, Prince, Duke of Sussex: Rezerva (49. mesto)
Foto: Unsplash, Instagram (@mitjabokunillustrations; @david.zupancic; @knjiznicabrezice; @joyietalksbooks; @mestnaknjiznicaljubljana)
