Več kot tri desetletja feministične umetnosti v Ljubljani: 31. edicija Mesta žensk praznuje zgodovino in pogled v prihodnost
Tri desetletja ustvarjanja prostora za enakost
Festival Mesto žensk je bil ustanovljen leta 1995 in od takrat gostil več kot 1400 umetnic, kolektivov, kuratork, teoretičark in aktivistk. Posebnost festivala je njegovo mednarodno sodelovanje, saj vsako leto združi raznolike umetniške prakse z vsega sveta, hkrati pa daje prostor lokalnim ustvarjalkam. Dogodki se odvijajo na različnih prizoriščih v Ljubljani in drugod po Sloveniji ter vključujejo performanse, razstave, pogovore in delavnice.
Arhiv kot osrednja tema festivala
Letošnja izdaja bo osredotočena na arhiv društva in festivala, ki je skozi tri desetletja zbiral dokumente, spomine in umetniške prakse. Ti materiali niso le beležka preteklosti, temveč pomemben vir za prihodnje generacije. Organizatorji bodo dokumente oživili z zgodbami ljudi, ki so sodelovali pri razvoju festivala. Povezali so jih z deli mladih umetnic, ki so odraščale ob festivalu. Posebno mesto bodo imele tudi ustvarjalke starejših generacij, ki so se v svojem delu ukvarjale z vprašanjem arhiva.
Arhiv kot dejanje upora
Arhiv Mesta žensk je zamišljen kot prostor upora proti izbrisu in pozabi. S tem postane dediščina, ki presega zgolj shranjevanje dokumentov. Ponuja vpogled v raznolike kuratorske in umetniške prakse ter pokaže, kako se spol prepleta z osebnimi in družbenimi okoliščinami. Gre za poseg v kanon sodobne umetnosti, ki izpostavlja odnose v ozadju produkcije in razstavljanja ter spodbuja razgradnjo hierarhij v kulturnem polju.
Feministična umetnost v globalnem in lokalnem kontekstu
Festival se umešča v širši okvir feministične umetnosti, a hkrati izpostavlja pomen regij, ki so bile pogosto spregledane. Poseben poudarek daje območju nekdanje Jugoslavije in vzhodne Evrope, ki ga vpleta v transnacionalni dialog. S tem odpira prostor za izmenjavo praks med generacijami in regijami ter se oddaljuje od omejenega razumevanja feministične umetnosti, ki jo pogosto definirajo zgolj zahodne tradicije sedemdesetih let.
Od Christine de Pizan do Judy Chicago
Festival se v svoji zasnovi naslanja na zgodovinske figure, kot je Christine de Pizan. Enna prvih, ki je v srednjem veku pisala o mestu žensk v družbi. Ta linija se nadaljuje pri umetnicah, kot je Judy Chicago, ki je s svojim delom v ZDA ustvarila alternativni feministični kanon in posvetila posebno mesto svojim prednicam. S tem se je oblikoval okvir, ki razkriva, da arhivi niso le zbir spominov, temveč prostor političnega delovanja in orodje proti patriarhalnemu izbrisu.
Vloga festivala danes
Današnji svet je zaznamovan s krizami. Vojnami, podnebnimi spremembami, socialnimi neenakostmi in naraščajočim populizmom. V takem kontekstu organizacije, kot je Mesto žensk, dobijo še večji pomen. Njihov arhiv omogoča vizijo feministične prihodnosti in služi kot vir znanja za razumevanje sodobnih izzivov. Hkrati dokazuje, da so feministične strategije v kulturi še vedno nujne in da je mogoče z umetnostjo ustvarjati prostor za spremembe.
Mesto žensk kot prostor za prihodnost
Festival Mesto žensk danes ni le prireditev, temveč trajen projekt, ki že tri desetletja soustvarja kulturni prostor v Sloveniji. Z več kot 2000 sodelujočimi umetnicami, teoretičarkami in aktivistkami je postal dokument feministične umetnosti in hkrati živo stičišče idej. Letošnja osredotočenost na arhiv bo obiskovalcem ponudila vpogled v bogato preteklost, hkrati pa odprla vprašanja o prihodnosti, ki jo skupaj soustvarjamo.
Foto: Mesto žensk
