Kjer so se rodile velike ideje: Obiščite domove naših največjih kulturnih in umetnostnih velikanov
Prešernova rojstna hiša, Kranj
Hiša, kjer je France Prešeren živel od jeseni 1846 do februarja 1849, danes skriva spominski muzej, odprt leta 1964. Stavba je sestavljena iz dveh delov, povezanih z dvoriščem, in je zgrajena v poznogotskem slogu. Leta 1811 je leseni hodnik nadomestila arkada, hiša pa je leta 2000 doživela temeljito prenovo in prenovljeno razstavo o Prešernovem življenju – od rojstva v Vrbi do zadnjih dni v Kranju.
V pritličju hiše je galerija, ki prireja razstave ob pomembnih obletnicah pesnikovega rojstva in smrti. Razstave se osredotočajo na literarno, kulturno in likovno dediščino, povezano z njegovim imenom. Poleg tega lahko v Kranju obiščete tudi Prešernov gaj, kjer je pesnik pokopan, in gledališče, ki nosi njegovo ime.
Prešernova rojstna hiša, ena najstarejših v Vrbi, je nastala v 16. stoletju, današnjo podobo pa je dobila po požaru leta 1856. Ohranili so nekateri arhitekturni elementi iz različnih obdobij, kar daje hiši poseben zgodovinski čar. Leta 2011 je bila razglašena za spomenik državnega pomena, kar potrjuje njen izjemen pomen. Gre za prvo hišo znane osebnosti v Sloveniji, ki je bila preurejena v muzej, in hkrati je najbolj obiskani muzej te vrste v državi.
Cankarjeva spominska hiša, Vrhnika
Na klancu 1 v Vrhniki stoji Cankarjeva spominska hiša, ki na mestu nekdanje slamnate koče ohranja spomin na rojstvo največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918). Koča je pogorela leta 1879, zato je družina nekaj časa bivala drugod po mestu. Leta 1880 so hišo prezidali in ji dali sedanjo podobo. Notranjost danes razkriva bivalni prostor, izbo in črno kuhinjo, ki prikazujejo življenje revnejše družine ob prelomu stoletja.
Vodič obiskovalce popelje skozi zbirko predmetov, ki ponazarjajo vsakdan Cankarjevih. Na policah so razstavljeni pisateljevi prvotiski, fotografije družine, prijateljev in avtoportreti. Hiša ni le muzej, ampak živa zgodba o Cankarjevem življenju in času, v katerem je ustvarjal.
Kosovelova soba, Sežana
V Sežani, v stavbi nekdanje osnovne šole, je leta 1976 nastala Kosovelova spominska soba, posvečena življenju in delu pesnika Srečka Kosovela (1904–1926). Leta 2014 so sobo prenovili po zasnovi akademskega slikarja Simona Kastelica.
Soba obiskovalcem nudi intimni vpogled v pesnikovo življenje, njegovo literarno ustvarjanje in vpliv na slovensko poezijo. V ambientu lahko pogledate predstavitveni film in berete Kosovelove pesmi, ki še danes navdihujejo ustvarjalce. Kosovelo velja za enega ključnih predstavnikov slovenske moderne, ki je skozi konstruktivizem postavil temelje novega literarnega izraza.
Plečnikova hiša, Ljubljana
V tej hiši se seznanite z življenjem slovitega arhitekta. Jože Plečnik je zaznamoval podobo Ljubljane. Na ogled sta ohranjen arhitektov dom ter stalna muzejska razstava, ki predstavlja Plečnikov opus in življenjsko pot. Ogledate si lahko načrte, makete in fotografije. Med njimi so Narodna in univerzitetna knjižnica, glavna tržnica in Cerkev Sv. Mihaela. Posebej zanimiva je Katedrala svobede – nikoli uresničena vizija parlamenta.
Plečnikova hiša je več kot le muzej – to je prostor, kjer se prepleta arhitektova življenjska zgodba in njegov neizbrisen pečat na Ljubljani. V hiši, kjer je arhitekt živel po vrnitvi iz Prage leta 1921, si lahko ogledate tako bivalne prostore kot stalno razstavo njegovih del.
Razstava ponuja vpogled v Plečnikove ključne arhitekturne stvaritve, med njimi Narodno in univerzitetno knjižnico, glavno ljubljansko tržnico in Cerkev Sv. Mihaela na Barju. Razstavljeni so tudi načrti in makete njegovih nikoli uresničenih idej, med katerimi izstopa Katedrala svobode.
Hiša je skozi leta doživela številne dozidave, ki jih je arhitekt sam načrtoval, da bi prilagodil prostor svojim potrebam. Plečnikova osebna zgodba, pot od vajenca do priznanega profesorja in svetovno cenjenega arhitekta, je še vedno navdih za številne.
Groharjeva hiša, Sorica
V vasici Sorica, rojstnem kraju Ivana Groharja (1867–1911), stoji hiša, ki je danes muzej posvečen temu velikemu slikarju. Poleg spominske zbirke, kjer so na ogled tako originali kot replike njegovih del, hiša skriva tudi bogato galerijo, etnografski muzej in knjižnico.
Razstava prikazuje Groharjev slikarski razvoj, od njegovih začetkov kot portretist do impresionističnih del, ki so ga proslavila. V etnografskem muzeju lahko spoznate življenje preprostih kmečkih ljudi, njihovo delo in vsakdan, skozi predmete in orodje, ki pričajo o nekdanjem času.
Galerija redno gosti razstave sodobnih umetnikov, kiparjev in fotografov, obiskovalci pa lahko domov odnesete tudi spominke, slike ali risbe. Groharjeva hiša je kraj, kjer umetnost in zgodovina živita v sožitju.
Spominska soba pisatelja Ivana Cankarja
Ivan Cankar je nekaj let preživel na Rožniku v Ljubljani, kjer je ustvaril več svojih pomembnih del. Na tem območju, ki danes spada v krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je Mestni muzej Ljubljana leta 1948 uredil spominsko sobo pisatelju v njegovo čast.
V sobi so shranjeni osebni predmeti, kot so listnica, kravata in stalna dovolilnica za obisk Jakopičevega paviljona, pohištvo pa daje vtis, kako je življenje potekalo na začetku 20. stoletja. Cankarjev vrh, ki se dviga nad Ljubljano, nosi njegovo ime od istega leta.
Kosovelova domačija, Tomaj
Na poti med Sežano in Novo Gorico, v idiličnem Tomaju, stoji Kosovelova domačija – prostor, kjer je odraščal in ustvarjal eden najpomembnejših slovenskih avantgardnih pesnikov, Srečko Kosovel. Ta krasna hiša v slogu predmestnih vil je bila zgrajena po naročilu njegovega očeta Antona Kosovela.
Danes je tu spominska zbirka družine Kosovel, ki obiskovalcem razkriva drobce pesnikovega življenja in dela. Čeprav je Srečko v domači hiši preživel le del mladosti, je tukaj tudi umrl, star komaj 22 let, in pokopan na bližnjem pokopališču. Hiša nosi s seboj še vedno sledove časa in toplino družine, ki jo je zaznamoval mladi umetnik, čeprav ta družina danes nima več neposrednih potomcev.
V notranjosti domačije si lahko ogledate osebne predmete in stanovanjsko opremo, ki pričajo o življenju kraškega pesnika in njegove družine, ob katerih je mogoče začutiti pristno vzdušje in srce te zgodbe.
Čopova rojstna hiša, Žirovnica
Dobrodošli v rojstni hiši Matije Čopa, enega najvidnejših slovenskih učenjakov in prijatelja Franceta Prešerna, ki je bil obenem njegov mentor in velik lingvist svojega časa. Ta muzejska hiša v Žirovnici je pravi zaklad kulturne dediščine, kjer se prepletata zgodovina in znanje v enkratno doživetje.
V hiši, kjer se je rodil Matija Čop, danes domuje prenovljena razstava, ki obiskovalce popelje skozi življenje in delo tega velikana. Poleg tega lahko sledite Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki vodi mimo Prešernove, Finžgarjeve, Jalnove in Čopove rojstne hiše ter do čebelnjaka Antona Janše.
Hiša je bila temeljito obnovljena v 90. letih prejšnjega stoletja. Danes je Čopova rojstna hiša ne le muzej, ampak tudi in prizorišče kulturnih dogodkov, ki obiskovalcem nudi širok spekter informacij o ponudbi Žirovnice.
Vsak kotiček hiše odseva bogato kulturno dediščino in vas vabi, da se potopite v svet enega najpomembnejših Slovencev, ki je s svojim znanjem in ljubeznijo do jezika zaznamoval našo zgodovino.
Foto: VisitKras, Občina Sežana, Visit Vrhnika, Visit Žirovnica, Kam za vikend, Instagram @plecnikova_hisa
