Potovanje v čas, ko so potovalni kovčki postali umetniško delo: Louis Vuitton v Parizu razkriva čar Art Deco obdobja
Pariz praznuje stoletnico gibanja Art Deco. Louis Vuitton je ob tem pripravil razstavo, ki razkriva, kako pomembno vlogo je imela ta francoska modna hiša pri oblikovanju razkošnih potovalnih dodatkov za vodilne osebnosti jazzovskega obdobja. V razstavišču LV Dream, nasproti znamenite veleblagovnice Samaritaine, je na ogled kar 300 redkih kosov iz arhiva, ki s svojo zgodbo oživljajo zlata dvajseta.
Potovanje v zlata dvajseta
Razstava, razporejena v osem sob, obiskovalca popelje skozi čas, ko je Art Deco z elegantnimi linijami in geometrijskimi oblikami začaral svet mode, umetnosti in dizajna. Med razstavljenimi predmeti izstopajo oblikovalski dragulji. Med njimi potovalni kovček modne oblikovalke Jeanne Lanvin, vintidž stekleničke za parfume in osebni Louis Vuitton kovček, ustvarjen posebej za slovitega modnega couturierja Paula Poireta.
Pravo osrednje ime te razstave pa je Gaston-Louis Vuitton, vnuk ustanovitelja hiše. Njegova neizmerna želja po inovacijah je znamki že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja dala pečat umetniškega sodelovanja. Postavila jo je na pot, ki jo danes poznamo kot kulturno in vizionarsko znamko. Bil je tisti, ki je v času vzpona Art Deco gibanja oblikoval vizualno identiteto hiše – od potovalnih kovčkov do vitrin v trgovinah – ter vodil oddelek za usnjene izdelke in potovalne kovčke na znameniti Mednarodni razstavi sodobne dekorativne in industrijske umetnosti leta 1925. To je bil dogodek, ki je Pariz dokončno utrdil kot prestolnico sodobne dekorativne umetnosti. Privabil je več kot 16 milijonov obiskovalcev z vsega sveta.
Ko se srečata umetnost in lepota
Že v drugi sobi razstave se zrcali razkošje tistega časa. Obiskovalce sprejme postavitev, ki poustvarja Vuittonov razstavni prostor v pariškem Grand Palaisu. Odet je v zelene in sive žametne tkanine ter opremljen s steklenimi vitrinami, v katerih so razstavljeni negovalni seti in kovčki. Tam so kosi, ki so jih za hišo ustvarili oblikovalci, kot so Pierre-Émile Legrain, Camille Cless-Brothier in Gaston Le Bourgeois. Med drugimi kristalne in srebrne stekleničke, osmerokotne krtače ter ogledala, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja veljala za vrhunec elegance.
Med najdragocenejšimi eksponati so negovalni seti glasbenih velikanov, kot sta Igor Stravinski in Ignacy Paderewski. Izdelani so iz danes zaščitenih ali prepovedanih materialov, kot so želvovina, slonovina in krokodilje usnje. Posebej izstopa znameniti lepotilni kovček Milano z osupljivo zbirko belih geometrijskih krtač na rdeči podlagi. Pa tudi toaletna mizica iz dvajsetih let, nastala v sodelovanju z Legrainom, ki je navdihnila tudi sodobno linijo ličil modne hiše.
Zapuščina vizionarja
Razstava ponuja tudi vpogled v bogat arhiv dokumentov. Od oglasnih fotografij do fotografij Thérèse Bonney, ki prikazujejo ženske z modnimi kratkimi frizurami ob svojih toaletnih mizah. V ospredju so zapisi in risbe, ki jih je zbral prav Gaston-Louis Vuitton. Bil je prvi pravi arhivar hiše. Natančno je dokumentiral vsak ustvarjen izdelek, skiciral izložbe pariške trgovine in zapisal zgodbo svojega deda, ki je kot šestnajstletnik peš prišel v Pariz ter se izučil pri mojstru izdelovanja škatel in kovčkov.
Občudujemo lahko tudi njegove barvne skice izložb, ki jih je oblikoval med letoma 1925 in 1929 za prodajalno na Elizejskih poljanah, ter platneno-usnjeno potovalno torbo, značilno za tisti čas. Prav tu se razkrije začetek Vuittonovih usnjenih izdelkov. Med drugim majhnih damskih torbic iz svile z Lurex nitmi, večernih torbic z draguljasto zaponko iz moaré svile in denarnic iz tjulnjeve kože. Njihova zapuščina odmeva še danes, kar potrjujejo tudi sodobne interpretacije v razstavi.
Vitrina, v kateri so razstavljeni vintidž negovalni seti, vključuje kasnejše reinterpretacije Marca Jacobsa. Med njimi torbice iz morske kožice iz kolekcije Les Extraordinaires iz leta 2005, pa tudi kose Nicolasa Ghesquièra, zdajšnjega umetniškega direktorja ženskih kolekcij, ki je Art Deco duh ujel v črni večerni torbici z grafično emajlirano zaponko.
Čar potovanj in sodobne povezave
Zaključna soba slavi umetnost potovanja dvajsetih let s fotografijami, potovalnimi kovčki in sodobnimi modnimi kosi. Med njimi so tudi videzi iz Ghesquièrove križarjenja 2020, navdihnjeni z art deco silhueto newyorškega nebotičnika. Pa reinterpretacije uniform nosačev in potovalnih oblačil Marca Jacobsa ter obleke iz moške linije, ki jo vodi Pharrell Williams.
Del Gaston-Louisove osebne zbirke bo kmalu mogoče videti tudi na razstavi “1925–2025: Sto let Art Deca” v Musée des Arts Décoratifs, ki se odpira 22. oktobra. S tem se Vuittonova zapuščina dokončno povezuje s širšo pripovedjo o stoletju enega najvplivnejših umetniških gibanj.
Foto: Louis Vuitton
