Jesen je čas, ko narava obleče najlepše barve, dnevi pa še vedno ponujajo dovolj svetlobe za raziskovanje novih poti. To je sezona, ki vabi v gore, na planine in k izvirom, kjer mir zamenja mestni vrvež. Slovenija skriva nešteto kotičkov, kjer lahko pobegnete pred vsakdanom, se nadihate svežega zraka in najdete razgled, ki ostane z vami še dolgo po povratku domov. Predstavljamo pet predlogov za jesenski pohod, ki so primerni za različne okuse in pripravljenost, a imajo skupno lastnost. Vsak je prava mala zgodba zase.
Polhograjski dolomiti – razgledi tik ob prestolnici
Le nekaj kilometrov iz Ljubljane se razprostira območje, kjer hribi prehajajo v zgodbe. Polhograjska Grmada, s svojimi skoraj 900 metri višine, je eden najbolj priljubljenih vrhov na robu Polhograjskih dolomitov. Z vrha se razprostira pogled proti Kamniško Savinjskim Alpam, Ljubljanskemu barju in Notranjski.
Vas Polhov Gradec je pogosto izhodišče za pohod, a ponuja še več. Otroci bodo navdušeni nad Škratkovo potjo in Doživljajskim parkom, kjer spoznajo skrivnostni svet gozdnih bitij. Ljubitelji zgodovine pa si lahko ogledajo Muzej pošte in telekomunikacij.
Na samem vrhu vas pričaka klopca ljubezni, ki je postala simbol poti. Če boste imeli srečo, pa bo odprta tudi turistična kmetija Gonte, kjer ob koncih tedna postrežejo domačo hrano in topel čaj.
Grmada je dosegljiva po več poteh. Ena vodi iz vasi Topol, druga iz Polhovega Gradca. Obe sta dobro označeni in ponujata stik z naravo, razgledi pa so čudoviti v vseh letnih časih. Spomladi vas razveselijo cvetlice, poleti hladna senca, jeseni zlato obarvani gozdovi, pozimi pa zasnežene poti.
Krim – gora z razgledom nad Ljubljano
Na južnem robu Ljubljanskega barja se dviga Krim, 1107 metrov visok vrh, ki je priljubljen cilj pohodnikov vseh generacij. Če pot začnete pri Podpeškem jezeru, boste do vrha potrebovali približno dve uri in pol hoje. Pot večinoma poteka skozi gozd, kar pride prav predvsem v vročih poletnih dneh.
Ko se povzpnete proti vrhu, vas korak za korakom nagrajujejo vedno širši razgledi. Na vrhu stoji Dom na Krimu, kjer zadiši po domačih jedeh. Enolončnice, golaž in štruklji vas popeljejo v pristno planinsko izkušnjo. Poleg doma je razgledna plošča, ki pomaga prepoznati okoliške vrhove.
Krim ponuja pogled na Ljubljano, Kamniško Savinjske Alpe, Notranjsko in celo Dolenjsko. Po poti nazaj se lahko ustavite pri Podpeškem jezeru, ki velja za enega najglobljih v Sloveniji, ali pa se povzpnete na bližnji hrib Sveta Ana, kjer stoji cerkvica in informativna točka.
Izvir Bohinjske Bistrice – skriti biser v zavetju gozda
Če iščete kraj, kjer čas teče počasneje, se odpravite k izviru Bohinjske Bistrice. Skrit je le nekaj minut vožnje od Bohinjskega jezera, a ga pozna le peščica obiskovalcev. Voda privre izpod pobočja Lisca in preko dveh slapov nadaljuje svojo pot proti Savi Bohinjki. Pozimi slap pogosto zamrzne in se spremeni v ledeno skulpturo.
Nekdaj je voda napajala elektrarno, danes pa izvir oskrbuje domačine s pitno vodo. Pot do izvira je nezahtevna in traja približno 45 minut v eno smer. Med potjo boste premagali le sto metrov višinske razlike, zato je primerna tudi za manj izkušene pohodnike.
Prvi slap boste srečali že na poti, saj teče neposredno čez stezo. Previdnost je nujna, še posebej ob deževju. Glavni slap pa vas pričaka na koncu poti, kjer se voda z vso močjo zliva čez kamniti jez. To je popolna točka za postanek, malico in umik v naravno tišino.
Vogar – razgledna točka nad Bohinjskim jezerom
Za tiste, ki želite kratek, a poln doživetij izlet, je Vogar prava izbira. Pot se začne v Stari Fužini, do vrha pa potrebujete približno eno uro hoje. Čeprav pot zahteva nekaj kondicije, je primerna tudi za družine z otroki.
Vogar se dviga 1054 metrov nad morjem in ponuja eden najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Na travnikih pod vrhom uspeva raznoliko gorsko rastlinje, poleti pa je tu priljubljeno vzletišče jadralnih padalcev.
Na vrhu vas pričaka planinski dom, kjer si lahko privoščite obrok ali prenočite. Ob poti boste naleteli tudi na obnovljene pastirske stanove in spomenik planincem železničarjem. Če imate po povratku še nekaj časa, obiščite Planšarski muzej v Stari Fužini, ki ponuja vpogled v bogato planšarsko dediščino Bohinja.
Mala planina – pristna izkušnja planšarskega sveta
Velika planina je dobro znana, a njena manjša soseda ponuja več miru in pristnejše vzdušje. Do Male planine se lahko povzpnete po različnih poteh, izhodišče pa je parkirišče Za ušivcem, kjer vas usmerijo kažipoti. Pot vodi skozi gozd in mimo pašnikov, kjer poleti pogosto srečate živino.
Ko se pojavijo prve pastirske koče, veste, da ste blizu cilja. V bližini stojijo trije planinski domovi – Jarški, Črnuški in Domžalski, kjer strežejo domače jedi. Možno je tudi prenočiti.
Z razglednih robov planote se pogled odpira proti jugu vse do Snežnika in Nanosa, na severu pa kraljujejo Kamniške Alpe z Grintovcem. Ob poti vas spremlja bogata zgodovina, od prazgodovinskih najdb do Plečnikove kapele Marije Snežne. Poseben čar dodajo pastirske bajte, ki pričajo o življenju v teh krajih.
Mala planina je popolna izbira za pohodnike, ki iščejo kombinacijo zgodovine, narave in čudovitih razgledov.
Foto: Jernej Srebrnič (slovenia.info), Instagram @metka_bogataj_jewellery, @slovenian_landscape_beauties
