Dolgoživost še nikoli ni bila tako aktualna tema – in to ne le v kontekstu števila let, ki jih živimo, temveč tudi načina, kako jih preživljamo. Na kongresu AMICO je panel z naslovom “Unlocking Longevity: The Intricate Dance of Muscles, Bones, Mind and Harm Reduction” odprl pomembno razpravo o povezanosti telesne moči, duševnega ravnovesja in kakovosti življenja. Udeleženci so poudarili, da prav ta sinergija predstavlja temelj zdravega, funkcionalnega in – da, tudi lepšega – staranja.
Sodelujoči na panelu, prof. dr. Saša Jevtović s Klinike za psihiatrijo in psihološko medicino KBC Zagreb, dr. Martina Peloza, direktorica poliklinike za revmatične bolezni, fizikalno medicino in rehabilitacijo, ter dr. Drago Čop, so izpostavili, da je mišična aktivnost pravzaprav naložba v prihodnost.
»Skozi sinergijo fizioloških, metaboličnih in psiholoških mehanizmov, ki jih sproži vadba, se proces staranja upočasni, zmanjša se tveganje za bolezni in bistveno izboljša kakovost življenja,« je poudarila dr. Peloza.
Lepota je v preprostosti
Lepota tega pristopa je prav v njegovi preprostosti. Ne gre za nedosegljive ideale, temveč za majhne, a dosledne korake, ki na dolgi rok prinesejo velike rezultate.
Mišice niso zgolj vprašanje estetike. Njihova vloga pri ohranjanju vitalnosti daleč presega zgolj vizualni učinek. Redna telesna aktivnost krepi mišično maso, izboljšuje prekrvavitev, pospešuje presnovo in – kar je morda najpomembneje – deluje kot naravni antidepresiv.
»Kombinacija telesne moči in duševnega ravnovesja prispeva k občutku samozavesti in notranje lepote, kar se odraža tudi na zunanjosti,« je poudarila dr. Peloza.
Duševno zdravje mora biti v ospredju
Zelo priljubljena postaja elektromišična stimulacija (EMS), tehnologija, ki lahko oblikuje mišice, spodbuja prekrvavitev in tako prispeva k bolj zdravemu in sijočemu videzu kože. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da EMS ni nadomestilo za klasično telesno aktivnost in ne more samostojno »odpraviti« odvečne maščobe. Njegovi učinki so najbolj opazni, kadar je uporabljen kot del širše strategije zdravega življenjskega sloga.
Poleg telesa pa moramo pozornost nameniti tudi duševnemu zdravju. Kot navaja prof. dr. sc. Jevtović, je naša vsakodnevna rutina – čeprav se nam včasih zdi nepomembna – v resnici močna antistresna tehnika.
»Holistični pristop, ravnovesje med umom in telesom, je dobro poznan način za ohranjanje privlačnega zunanjega videza,« poudarja Jevtović.
Ni bistvo v popolni prepovedi
Stres, nezdrave navade in hiter življenjski tempo neizogibno puščajo sledi na našem obrazu in telesu. Ravno zato je ravnovesje med telesno aktivnostjo, duševnim zdravjem in vsakodnevnimi negovalnimi rituali temeljna strategija za ohranjanje mladostnega videza.
Na panelu so odprli tudi temo pristopa zmanjševanja škode (harm reduction) – filozofije, ki namesto stroge prepovedi spodbuja realne in dosegljive korake k bolj zdravemu načinu življenja. Eden od dobrih primerov takšnega pristopa je kajenje. Čeprav vsi vemo, da je prenehanje kajenja najboljša izbira za zdravje, je realnost pogosto drugačna.
»Če še vedno kadite, je majhen, a pomemben korak lahko prehod s klasičnih cigaret na e-cigarete ali segret tobak, ki oddajajo znatno manjše količine škodljivih snovi,« je poudaril prof. dr. sc. Jevtović.
Osnovna formula za dolgoživost
V nekaterih državah je bil ta pristop prepoznan kot pomemben korak v politikah javnega zdravja. Ključno sporočilo: vsaka sprememba na bolje, ne glede na to, kako majhna je, prispeva k dolgoživosti.
Zaključek panela je bil jasen – dolgoživost ni cilj, ki ga dosežemo z enkratnimi odločitvami, temveč z vsakodnevno prakso. Mišična moč, uravnotežen um in modro obvladovanje slabih navad tvorijo nerazdružljivo mrežo, ki podpira našo vitalnost in posledično našo lepoto.
Ni univerzalnega recepta za dolgoživost, obstaja pa osnovna formula: aktivirajte telo, umirite um in vsak dan naredite vsaj en korak k bolj zdravemu življenju.
