Čeprav je Velika planina že dolgo med najbolj priljubljenimi pohodniškimi cilji v Sloveniji, ima njena manjša soseda, Mala planina, nekaj, česar velika nima. Več miru, več hoje in več pristnega planinskega vzdušja. Prav to, da se morate vsaj del poti povzpeti peš, dodaja izletu nekaj tistega pravega občutka, da ste v naravi in na gorski dogodivščini.
Dostop po gozdnih ovinkih
Do izhodišča se lahko pripeljete z avtomobilom iz osrednje Slovenije mimo Kamnika, po slikoviti dolini Kamniške Bistrice, nato pa čez prelaz Črnivec in Volovljek, ki ločuje Gorenjsko od Štajerske. Če imate voljo in kondicijo, lahko vozilo pustite že pri razcepu pred prelazom. Druga možnost pa je, da zavijete levo na makadamsko cesto proti Marijaninim njivam in parkirate na označenem parkirišču Za ušivcem. Tam vas pričaka informativni pano in kažipoti, ki vas usmerijo v gozd.
Pot najprej vodi skozi gozd, je prijetno senčna in ravno prav strma, da se ogrejete za nadaljevanje. Kmalu preide v širšo pot, ki pelje mimo pašnikov in vodnih kalov, kjer poleti radi poležavajo radovedni govedi. Svetujemo, da se jim preveč ne približujete, še posebej s prigrizki v rokah. Ko se med drevesi začnejo prikazovati lesene koče, grajene po tradicionalnem planšarskem vzoru, boste vedeli, da ste blizu.
Tri koče, trije razlogi za postanek
Na razpotju vas bo usmeril velik lesen kažipot. Če se odpravite naravnost, boste kmalu dosegli območje treh planinskih domov – Jarškega, Črnuškega in Domžalskega. Vsi ponujajo domače jedi, ki temeljijo na lokalnih sestavinah. V Črnuškem in Domžalskem domu je mogoče tudi prenočiti. Najmlajši pohodniki bodo do cilja z nekaj pomoči zmogli tudi že pri dveh ali treh letih.
Pogled, ki ostane z vami
Z razglednih robov planote se pogled razširi proti jugu vse tja do Nanosa, Snežnika in ob jasnih dneh celo do Risnjaka na Hrvaškem. Na zahodu se blešči Krvavec, najlepši pa so razgledi proti severu, kjer Kamniške Alpe slikovito kraljujejo nad dolino. Grintovec, najvišji vrh verige, je prav z Male planine videti še posebej mogočen.
Če vas še ni utrudilo, se lahko po krožni poti vrnete do parkirišča ali pa pot podaljšate do zgornje postaje nihalke. Tam vas pričaka lesena kapela Marije Snežne, ki jo je po načrtih Jožeta Plečnika postavila lokalna skupnost leta 1938. V drugi svetovni vojni so jo skupaj s pastirskimi kočami požgali, danes pa ponovno stoji kot tih simbol planinske vztrajnosti.
Mala planina ni zgolj izlet. Je kraj, kjer se zgodovina prepleta z naravo. Že v prazgodovini je človek tu iskal zatočišče. Najdbe v jami Dovji griči pričajo o tem. Pastirske koče, katerih oblika izvira že iz halštatskega obdobja, so danes preoblikovane v muzejske primere, kot je Preskarjeva bajta, ali pa gostoljubne hiške, kjer si lahko oddahnete. Vsaka nosi s seboj del zgodbe o pastirjih, o divjih ljudeh, o siru in dimu brez dimnika.
In ko se povzpnete nad Domžalski dom ter pogledate proti vzhodu, kjer se Kamniško-Savinjske Alpe kopajo v svetlobi, se boste zavedali, da ste našli kotiček, kjer se stikata tišina in razgled. To je Mala planina, na prvi pogled skromna, a v resnici dragocena.
Foto: Instagram @riromae, @pupateja, @conlimiteinfinito
