Med Dravo, vinogradi in stoletnimi zgodbami: Ptuj je postal najlepše evropsko mesto kulturne dediščine
V Evropi, kjer turistični zemljevid pogosto preplavljajo imena svetovnih metropol, se je letos na vrh lestvice najbolj prestižnih destinacij kulturne dediščine povzpelo slovensko mesto, ki s svojo zgodovino in dušo premika meje prepoznavnosti. Ptuj, najstarejše slovensko mesto, je uradno prejelo naziv “Najboljše mesto kulturne dediščine v Evropi 2026″, ki ga podeljuje European Best Destinations, ena najvplivnejših evropskih platform za promocijo potovanj in kulture.
To priznanje ni zgolj nagrada, temveč potrditev, da se duh zgodovine in sodobnosti na Ptuju še vedno prepleta tako, kot se srečata reka Drava in stari grajski grič v harmoniji, ki jo čuti vsak obiskovalec.
Mesto, kjer zgodovina ni razstava, temveč način življenja
Strokovnjaki so Ptuj izpostavili kot izjemen primer ohranjanja kulturne dediščine in avtentične arhitekture, ki je še vedno vpeta v vsakdan. Ulice, tlakovane s stoletji zgodb, živijo v ritmu tradicij, ki niso le spomin, temveč del današnjega življenja. Med sprehodom po srednjeveškem jedru se preteklost ne zdi oddaljena. Spremlja vsak korak, prežeta z vonjem vina in toplino ljudi, ki so s svojo povezanostjo ustvarili mesto, kjer kultura ni dekor, temveč duša prostora.
European Best Destinations je ob podelitvi naziva izpostavil pristnost mesta, povezanost kulture z naravo, kulinariko in butičnimi doživetji brez gneče. Ptuj ni postal uspešen zaradi množičnosti, temveč zaradi svoje zadržane elegance, ki jo je zdaj opazila tudi Evropa.
Med Dravo in vinorodnimi griči
Ptuj je prehitel slovite destinacije, kot so Brugge, San Gimignano, Toledo, Zamość, pa celo Dubrovnik in Firence. Njegov čar se skriva v tem, da obiskovalcem ne ponuja spektakla, temveč doživetje. Med grajskimi zidovi, vinsko tradicijo in umetniškimi festivali se razkriva tisto, kar so evropski strokovnjaki poimenovali “pristna Evropa”.
Na griču nad mestom stoji grad, ki že stoletja opazuje življenje ob Dravi. Pod njim pa se razprostirajo ulice, kjer se z vsakim korakom srečata zgodovina in vino.
Varuh časa: mestni stolp in cerkev sv. Jurija
Ena najbolj prepoznavnih silhuet mesta je mestni stolp in zvonik cerkve sv. Jurija, znan tudi kot Varuh časa. S 54 metri višine in markantno čebulasto streho dominira nad starim mestnim jedrom. Zgrajen v 14. stoletju, danes združuje zgodovino in sodobno interpretacijo. V njegovem notranjem prostoru je interaktivna razstava, ki obiskovalca popelje skozi stoletja ptujskih zgodb.
Med najzanimivejšimi znamenitostmi je edinstvena mehanska ura z najdaljšim lesenim nihalom na svetu, dolgim kar 21 metrov. Težka 303 kilograme je pravi tehnični čudež in ena največjih posebnosti Evrope. Z vrha stolpa se razprostira razgled, ki zajame Ptujsko jezero, grajski grič in strehe najstarejšega slovenskega mesta.
Dominikanski samostan – med knjigami in tišino stoletij
Na zahodnem robu mesta se razprostira Dominikanski samostan, zgrajen v 13. stoletju, ki danes sodi med najlepše ohranjene sakralne komplekse v Sloveniji. Čeprav so ga skozi zgodovino prizadeli požari in bombardiranja, je ponovno oživel z izjemno samostansko knjižnico, kjer hranijo več kot 5000 knjig, tudi redke primerke iz 16. stoletja. Poleti samostansko dvorišče zaživi kot eno najbolj priljubljenih prizorišč koncertov in kulturnih dogodkov. Njegove gotske arkade in razgled na reko Dravo ustvarjajo popolno kuliso za tiste, ki iščejo spokojnost v središču mesta.
Orfejev spomenik – rimska zgodba, ki še vedno odmeva
Le korak od mestnega stolpa stoji Orfejev spomenik, pet metrov visoka marmorna stela iz 3. stoletja. Na njej je upodobljen Orfej, ki v žalosti za Evridiko igra na liro, obdan z živalmi, ki poslušajo njegovo glasbo. V času Rimljanov je bil nagrobnik petovionskega oblastnika, v srednjem veku pa je postal sramotilni steber – pranger. Danes je simbol antične Petovione in eden najbolj prepoznavnih spomenikov slovenskega arheološkega izročila.
Ptujski grad – zgodovina med kamni in glasbo
Visoko nad mestom stoji Ptujski grad, eden najlepših slovenskih gradov, ki že stoletja varuje zgodbe pokrajine. Njegove korenine segajo v 11. stoletje, skozi stoletja pa so se v njem izmenjevale plemiške rodbine, od gospodov Ptujskih do Lesliejev in Herbersteinov.
Danes v njem domujejo zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj–Ormož, kjer si obiskovalci lahko ogledajo orožarno, zbirko glasbil, bogate tapiserije in pustne maske. Prav v tej zbirki se skriva tudi prava redkost – antična dvojna piščal tibia iz 2. ali 3. stoletja, izdelana iz kosti in prevlečena z bronasto pločevino. Rimljani so verjeli, da njena glasba preganja zle duhove in prinaša dobro.
Ptujska klet – 700 let vina in zgodb
Ptuj ni le mesto zgodovine, ampak tudi mesto vina. V Ptujski kleti, najstarejši v Sloveniji, vino zorijo že več kot sedem stoletij. V njenem arhivu počiva tudi najstarejše slovensko arhivsko vino iz leta 1917 ter največji leseni sod, ki sprejme več kot 22.000 litrov vina.
Vinska tradicija se nadaljuje v mestnem vinogradu pod gradom, kjer raste potomka najstarejše trte na svetu. Obiskovalci lahko uživajo v degustacijah, vinskih zgodbah in sprehodih po slikovitih ulicah, kjer skoraj vsak vogal diši po grozdju in zgodovini.
Kurentovanje – festival, ki ga pozna ves svet
Pozimi Ptuj zaživi v popolnoma drugačni podobi. Mesto postane največji etnografski muzej na prostem, ko kurenti s svojim plesom in zvonci preženejo zimo. Kurentovanje, ki ga je Lonely Planet uvrstil med deset najbolj zanimivih karnevalov na svetu, je prireditev, ki se lahko postavi ob bok Benetkam, Riu de Janeiru in New Orleansu. UNESCO je kurentov obhod prepoznal kot del nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar mestu prinaša še dodatno mednarodno prepoznavnost.
Festival ni le pustna povorka, temveč poklon identiteti in raznolikosti. Povezuje tradicijo in sodobnost, umetnost in skupnost, predvsem pa spominja, da kultura ni nekaj, kar se hrani v muzejih, ampak živi med ljudmi.
Okusi in poti med vinogradi
Le nekaj minut iz mestnega jedra se začne pot proti Mestnemu Vrhu, ki vodi skozi gričevnato pokrajino Slovenskih goric. Obiskovalci se lahko ustavijo na turističnih kmetijah, kot sta Črešnik ali Lacko, kjer jih čakajo domača vina, sadje in jedi, pripravljene po tradicionalnih receptih.
V tej pokrajini se združuje vse, kar Ptuj danes predstavlja – narava, zgodovina, vino in toplina ljudi.
Mesto, ki je postalo zgodba Evrope
Naziv Najboljše mesto kulturne dediščine v Evropi 2026 ni le priznanje, ampak tudi dokaz, da se lahko majhno mesto z veliko dušo kosa z največjimi. Ptuj je danes mesto, kjer dediščina ne spi v arhivih, temveč živi v vsakem koraku po tlakovanih ulicah, v zvoku kurentov, v vonju vina in v pogledih ljudi, ki tu še vedno znajo poslušati tišino časa.
Foto: IG @visitptuj
