

Ko se na milanskem tednu mode zamenjajo velika imena, pričakovanja vedno rastejo. Prav to se je zgodilo, ko je po osmih letih ustvarjanja pod taktirko Lukea in Lucie Meier nemško-italijanska modna hiša Jil Sander stopila v novo poglavje. Kreativno vodenje je prevzel Simone Bellotti, oblikovalec, ki je pred tem zaznamoval švicarski Bally z mladostno energijo in subtilnim punkovskim pridihom. Zdaj mu je z debitantsko kolekcijo uspelo prikazati, kako združiti disciplinirano estetiko z nepričakovanimi kontrasti, brez da bi pri tem izgubil značilno esenco znamke.






Novo poglavje, ki se poklanja zgodovini
Bellottijev prihod pomeni prehod v svežo smer, a hkrati spoštovanje zgodovine. Kolekcija se poklanja obdobju, ko je Raf Simons v letih 2005–2012 oblikoval prepoznavno grafično čistost, ter subtilno namiguje na ustvarjalce devetdesetih, kot je Helmut Lang. Bellotti je v ospredje postavil tisto, kar je bilo za ustanoviteljico Jil Sander vedno ključno. Iskanje popolnoma prečiščenih, funkcionalnih linij, ki so bolj futuristične in utilitaristične kot klasično minimalistične. Namesto da bi se izgubljal v okrasju, je posegel po elaboriranih, a skrbno uravnoteženih materialih. Od metaliziranega usnja do prosojnih, sijočih tkanin.






V kolekciji je mogoče zaznati vplive umetniškega gibanja prostorskega slikarstva sredi 20. stoletja. Asimetrično rezana krila v odtenkih jajčne lupine, črne in ogleno sive so spominjala na nosljive različice platen Lucia Fontane. Nekatera oblačila so razkrivala nepričakovane izreze pod pasom, ki so pri hoji subtilno razkrivali gibanje bokov. Medtem ko je modra obleka v odtenku Yves Klein z ozkim pasom in poudarjenimi rameni ustvarjala nenavadne negativne prostore.




Igrivi kontrasti in precizna forma
Celotna revija je bila kot prefinjena vaja v ravnotežju med strogo zadržanostjo in diskretno ekstravaganco. Barvni bloki so spominjali na kostumografijo iz filma Pedra Almodóvarja The Room Next Door, kjer subtilno živahni, enobarvni kosi ustvarjajo močan vizualni vtis. Nekateri kosi so delovali, kot da bi bili oblečeni z zadnje strani, kar je razkrivalo kroje z izrezi na prsih, pod katerimi so se skrivali nežno okrašeni modrčki.
Bellotti je znal v brezhibno krojene kostime in ozke hlače vnesti pridih sproščenosti. Puhasti volumni na belih srajcah in natančno nanizani tkaninski sloji na moških ovratnikih so obogatili klasične oblike. Kovinsko krilo je združil z mornarsko modro športno jopico na zadrgo, prosojna modra majica pa je bila premišljeno kombinirana s hlačami, primernimi za pisarno. Vsak kos je bil oblikovan z natančnostjo, ki je razkrivala izostreno oblikovalsko oko.






Premišljen začetek nove ere
Revija se je odvila v minimalističnem milanskem ateljeju, kjer so nekoč ustvarjali tudi ustanoviteljica in njeni nasledniki. Na pisti so se vrstili ozki suknjiči, elegantni plašči, kratke srajce in pleteni puloverji. Vsi oblikovani z namenom poudariti telo z izrezi in diagonalnimi linijami. V kroje je Bellotti vnesel geometrijske izbokline, ki so se pojavile na krilih, srajcah in celo pri čevljih, navdih pa je črpal iz del Wolfganga Tillmansa.
Kljub zadržani eleganci je debi pustil prostor za igrivost. Prav zaradi tega je kolekcija delovala kot skrbno zasnovan uvod v novo obdobje. Bellotti, ki je izkušnje nabiral pri znamkah Gucci, Dolce & Gabbana, Bottega Veneta in Gianfranco Ferré, je pokazal, da zna združiti klasično disciplino in sodobno drznost. Kar smo videli, je šele obet. Iz njegove delavnice lahko v prihodnje pričakujemo še veliko zanimivih modnih presenečenj.




Foto: Profimedia