Kaj je novega v Kinodvoru? Od medgalaktične
komedije do oskarjevskih nominacij
Kinodvor: Novi filmi na sporedu
Imperij
V najnovejši filmski viziji Bruna Dumonta se srečata hollywoodski spektakel in francoski socialni realizem in rezultat je nenavadna, a očarljiva mešanica žanrov. Dogajanje se začne v mirni obmorski vasici, kjer se v telesu prikupnega dečka Freddyja skriva potomec samega Belcebuba. Ko se spopadeta dve nasprotujoči si kozmični sili – “enke” in “ničle” – se začenja galaktična vojna, ki bo zaznamovala usodo sveta. A boj med dobrim in zlim se tokrat odvija v ribiški vasi, kjer nič ni tako, kot se zdi. Film je prava poslastica za ljubitelje drznih pristopov, ki iščejo presežek v znanstveni fantastiki z art dušo.
Simón
Argentinski režiser Federico Luis z izjemno senzibilnostjo v ospredje postavi zgodbo o odraščanju in iskanju lastnega mesta v svetu. Dvaindvajsetletni Simón na prvi pogled deluje kot povsem običajen mlad moški – pomaga pri selitvah, zna postlati posteljo, a ne zna kuhati. Toda počasi razkrivamo njegovo drugačnost, dvome in notranje boje. Film se poglobi v vprašanja identitete, pripadnosti in družbene izključenosti, ne da bi pri tem padel v patetiko. V središču zgodbe ni invalidnost, temveč vsakodnevni trenutki, ki gradijo posameznikovo samozavedanje.
“Film govori o tem, kako pogosto ljudje z roba odraščajo z enakimi željami, čustvi in strahovi kot vsi drugi, a jih okolica vidi skozi drugačno lečo,” pravi avtor. Simón ni le film, temveč ganljivo povabilo k premisleku o tem, kdo določa meje normalnosti.
Young Hearts
S toplino in občutljivostjo prikazuje film zgodbo štirinajstletnega Eliasa, ki odrašča v belgijskem mestecu. Njegov vsakdan je sestavljen iz šole, druženja in izletov z očetom, ki poje popevke o mladostnih srcih. A ko v razred prispe novi sošolec Alexander, se Elias znajde pred vprašanji, ki jih ni pričakoval. Film subtilno naslovi zmedenost in občutke ob prvem zavedanju lastne spolne usmerjenosti ter opozarja, kako dragocena je podpora okolice.
To je pripoved o nežnosti in pogumu, ki ga zahteva sprejemanje samega sebe, ne glede na to, koliko let štejete.
Spomini nekega polža
V svetu, kjer sta humor in žalost pogosto neločljivo prepletena, Adam Elliot ustvarja ganljivo animacijo za odrasle, ki jo poganja prav ta dvojnost. Grace Pudel, glavna junakinja, se po ločitvi od brata pogreza v samoto in tolažbo išče v kopičenju polžev ter prijateljstvu z nenavadno sosedo Pinky. Film ni le estetski užitek stop-motion animacije, temveč tudi poglobljen vpogled v psihologijo zbiranja, izgube in travm.
Elliot ne olepšuje – v glino zareže vse napake, tresljaje in neskladnosti, da bi ustvaril zgodbo, ki diha z ranljivostjo svojih likov.
“Za nas ti majhni liki niso samo figure iz gline – so resnični ljudje, z resničnimi občutji,” pravi avtor, ki je v projekt vložil osem let svojega življenja.
Foto: Kinodvor
