V samem srcu Fužinskih planin, kjer se narava sreča s tišino, čaka razgled, ki prevzame vsako misel

Čeprav Bohinj mnogi poznajo kot raj za ljubitelje jezer in slapov, se tik nad dolino skriva še en povsem drugačen svet. Fužinske planine so kot mozaik pašnikov, gozdov in razglednih grebenov, kjer so se stoletja prepletali planšarska tradicija, naravna lepota in mir odmaknjenega gorskega vsakdana. Med njimi ima posebno mesto Planina Dedno polje, planina, ki obiskovalce navduši z razsežnostjo, bogato zgodovino in vlogo v mreži planinskih poti Julijskih Alp.

Srce Fužinskih planin

Planina Dedno polje leži na nadmorski višini 1560 metrov, tik nad Bohinjem. Obdano je z vrhovi, kot so Slatna, Kreda, Kovačeva in Bela glava, za njimi pa se razpira Dolina za Kopico. Čeprav se na prvi pogled ne zdi veliko, se pravo razkošje pašnikov in travnikov razkrije šele, ko se z njega povzpnemo proti Hribaricam in Prehodavcem.

Sama planina je gosto posejana s pastirskimi kočami, od katerih mnoge danes služijo kot počitniške hišice. Kljub spremembam pa se tu še vedno ohranja starodavna tradicija planšarstva. Poleti je na Dednem polju odprta sirarna, ki je del Bohinjske sirarske poti, kjer lahko obiskovalci okušajo domače mlečne izdelke.

Dolga zgodovina v središču Alp

Fužinske planine, med katerimi je Dedno polje, imajo dolgo tradicijo. V preteklosti jih je bilo kar trinajst, danes pa med najbolj znanimi poleg Dednega polja najdemo še Planino pri Jezeru, Krstenico, Planino v Lazu in Viševnik. Pastirski stani so stoletja služili kot zatočišče planšarjem, ki so z živino kljubovali gorskemu vremenu in zahtevnemu življenju.

Po nekaterih domnevah so ljudje tukaj bivali in izkoriščali naravne vire že tisočletja. Obstajajo celo ugibanja, da so podobno kot na Pokljuki tudi tu iskali železovo rudo. Danes ostajajo predvsem pašniki, gozdovi in neokrnjena narava, ki jo sodobni obiskovalci odkrivajo s pohodniškimi čevlji.

Razgledi in pohodniške poti

Planina Dedno polje je pomembno razpotje številnih planinskih poti. Če krenemo proti severu, se odpre pot do Dolina Triglavskih jezer, v nasprotno smer pa nas vodi steza proti dolini Voje. Od tu je mogoče nadaljevati tudi proti Lazovskemu prevalu in naprej na dvatisočake, kot so Adam, Eva ali Kopica.

Do Dednega polja je mogoče priti v približno uri in pol hoje s 500 metri vzpona. Najpogosteje pohodniki kot izhodišče izberejo planino Blato. Tja vodi tudi organiziran minibus iz Srednje vasi, kar močno olajša logistiko, še posebej v poletnih mesecih.

Krožna tura nad Bohinjem

Za ljubitelje daljših tur je odlična izbira krožni pohod po Fužinskih planinah. Pot se začne na planini Blato (1149 m), od koder se je mogoče najprej usmeriti proti Krstenici. Ta leži na 1666 metrih in ponuja enega najlepših razgledov na Bohinj in okoliške vrhove. Pot se nato nadaljuje do planine Jezerce, kjer je poleti treba biti previden zaradi bikov na paši.

Od tod vodi pot proti Lazovškemu prevalu (1956 m), nato pa se spusti do planine Dedno polje. Tam se pohodniki pogosto ustavijo pri domačinih, ki v pastirskih kočah ponujajo domače jedi in mlečne izdelke. Krožna pot se zaključi prek Planine pri Jezeru in vrne na izhodišče pri planini Blato. Skupaj krožna tura meri približno 18 kilometrov in zahteva 1100 višinskih metrov vzpona.

Tradicija, ki se prepleta s sodobnostjo

Danes so mnoge planšarske koče preurejene v počitniške hišice, a duh preteklosti ostaja živ. V zadnjih letih je Planina Dedno polje postala tudi del modernejše zgodbe. Številni obiskovalci radi spremljajo življenje pastirjev prek družbenih omrežij. Prav to prepletanje tradicije in sodobnega turizma zagotavlja, da bodo planine ostale žive tudi v prihodnje.

Če je generacija planšarjev prostor prepustila vikendašem, obstaja možnost, da se bo krog nekoč sklenil. Ljubezen do zemlje se pogosto vrača, morda skozi nove oblike planšarstva ali trajnostnega turizma.

Na Dednem polju se stikajo zgodovina, tradicija in naravna lepota. Je hkrati cilj in izhodišče za številne pohode po Julijskih Alpah, predvsem pa prostor, kjer čas teče počasneje. Kdor jo obišče, doživi delček gorskega sveta, ki je ostal zvest svoji prvinski podobi.

Foto: Instagram @moonhoneytravelers