Intervju: Gurmanski par, ki je neskončen vir idej za obisk najboljših restavracij in hotelov v Sloveniji
Če vam vedno primanjkuje idej kam na gurmansko večerjo, fino kosilo ali nepozaben kulinarični oddih, potem vas bomo napotili na pravi naslov! Gremo jest je Instagram profil, na katerem Tina in Tomaž – mlada zakonca in ljubitelja slastnih grižljajev – delita svoje predloge za obisk restavracij in namestitev po Sloveniji. Za Journal sta delila svojo zgodbo, ki je polna ljubezni in navdiha!
- Kako bi na kratko opisala svoje poslanstvo na Instagram profilu Gremo jest?
V prvi vrsti misliva, da je najino poslanstvo širiti ljubezen – medsebojno, do drugih ljudi in nenazadnje do hrane. Verjetno se vam to zdi malce čudno, glede na to, da ustvarjava vsebine povezane z gastronomskim svetom. Pa vendar – ljubezen je temelj vsega! V prvi vrsti sva mož in žena, šele potem sva poslovna partnerja in brez, da bi se pred leti zaljubila Gremo jest ne bi obstajal in vedno nama bo najbolj pomembno, da ohranjava najino iskrico.
Skozi to ljubezen želiva svet gastronomije približati ljudem in opominjati, da si velja vzeti čas zase in se razvajati! Hkrati si želiva, da bi bili poklici kot so natakar, kuhar ipd. bolj spoštovani, na tem bova delala v prihodnosti.
- Kdaj sta prvič prišla na idejo, da bi ustvarila Instagram profil namenjen promoviranju gastronomske ponudbe pri nas?
Najina ideja se je rodila povsem spontano. Takoj, ko sva se spoznala sva vedela, da si ne želiva klasične kot bi rekli » 9 – 5« službe. Zato so bile najine misli od samega začetka usmerjene v to kaj bi ustvarila sama. Sva kombinacija ustvarjalnosti, estetike (Tina) ter predanosti, trdega dela (Tomaž). Letos bo minilo že 5 let, ko sva bila pozno jeseni na morju in takrat se je rodil Gremo jest. Od nekdaj sva zelo rada jedla v restavracijah, težko z besedami opiševa občutke, ki jih doživljava, ko se prepustiš kulinaričnim umetnikom ter z vsemi čuti prisluhneš njihovemu izražanju na krožniku – izjemno!
Lahko si mislite, da so bili obiski restavracije najini najljubši zmenki. Izhajala sva iz tega, da si želiva delo, katerega ne bova tretirala kot obvezo oz. bova to opravljala z veseljem. Je delo lahko užitek? Iz mladosti se spominjava, da sva oba gledala 24 Kitchen, kjer so ljudje potovali po svetu in preizkušali restavracije, večkrat sva se drug drugemu nasmehnila: si predstavljaš, da bi lahko to počela midva?
Po tem, ko sva malce raziskovala sva opazila, da v Sloveniji tega na ta način ne počne nihče, pa sva si rekla – dajva poskusit! Zgodbo o Gremo jest sva začela povsem brez pričakovanj, brez ciljev, z ljudmi sva preprosto delila to kar rada počneva – obiskujeva restavracije ter najine skupne trenutke. Da sva se odločila točno za to nišo ni prav posebnega razloga, včasih se stvari v življenju preprosto zgodijo.
- Danes imata preko 40 tisoč spremljevalcev – kako pa se spominjata vajinih začetkov?
Najini začetki so bili kot omenjeni povsem brez obveze, ciljev, pričakovanj. Bova videla kam naju to pripelje… Po približno treh mesecih sva dobila dovolj veliko potrditev, da je ljudem všeč kar počneva, kar je bilo za naju dovolj, da nadaljujeva. Od samega začetka sva bila deležna podpore obeh najinih družin, prijateljev, čeprav so nekateri dvomili, da nama lahko uspe – so naju takšne stvari še bolj motivirale. Ne bova rekla, da so bili začetki enostavni. V obiske restavracij, izobraževanja sva vložila kar nekaj denarja, časa in truda. Še danes se nama zdi najbolj ključno in pomembno, da sva vztrajala! Socialna omrežja terjajo konsistenco!
- Kaj sta sicer počela pred tem? Kako bi se opisala in od kje izvira vajina ljubezen do kulinarike?
Tina je po izobrazbi vzgojiteljica, otroci so njena res velika ljubezen. Tomaž pa prihaja bolj iz ekonomskih voda. Kot sva že omenila je za naju temelj vsega ljubezen – kulinarika je izvrsten način za izražanje le tega. Pomislite kaj vse doživite vsak dan, ko jeste za mizo. Od trenutkov sreče, do tistih malce bolj grenkih občutkov, vse to je življenje.
Za naju je kulinarika umetnost! Zgodba v knjigi katero začneš spoznavati in si želiš, da se konstantno nadgrajuje in nikoli ne konča. Spoštujeva umetnike, ki stojijo na drugi strani in sva neizmerno vesela, da je Slovenija tako zelo gastronomsko bogata dežela.
- Gremo jest je vajina služba. Kaj vse zahteva takšno delo in kako se dogovarjata za sodelovanja s ponudniki?
Gremo jest je postala najina služba, čeprav to ne rada tretirava na ta način. Denar nama ni bil in nama nikoli ne bo glavno merilo. Kljub vsemu sva že nekaj časa prišla do faze, kjer nama ta zgodba enostavno vzame preveč časa, energije, da bi ljudem samo dajala. Od nečesa je potrebno živeti, plačati položnice in, če lahko to pokrije nekaj kar počneš rad – »win – win« situacija.
Tako kot vsaka stvar v življenju ima tudi ta morda na prvi pogled sanjska služba svoje slabosti, a temu skušava posvečati čim manj najine pozornosti in energije. Želiva si, ustvariti zgodbo z jasnim sporočilom, ki bo doprinesla nekaj dobrega, koristnega vsem, ki v tem svetu radi ustvarjajo ter vsem, ki radi »guštamo«.
Ustvarjanje vsebin po najinem mnenju terja predvsem ogromno discipline, konsistentnosti. Čeprav na prvi pogled ne izgleda tako, je tudi »Gremo jest« manjše podjetje, ki ga je potrebno voditi tako kot vsakega drugega. Delo zahteva ogromno kreative, hkrati pa midva strmiva k temu, da skušava najino delo vsak dan izpopolnjevati, nadgrajevati – se v tej smeri izobraževati. Predvsem Tomaž je kar perfekcionist in želi ljudem ter naročnikom ponuditi le najbolje.
Naročniki naju v veliki meri kontaktirajo sami, še vedno pa brez težav restavracije, ki pritegnejo najino oko nasloviva tudi sama. Dogovori potekajo povsem enako kot v katerem drugem poslu.
- Sledilci cenijo raznovrstnost idej in predlogov, ki jih delita – kako izbirata koga in kaj bosta delila na svojem profilu?
Od samega začetka sva jasno začrtala kaj spada na najin profil, temu želiva ostati zvesta. Nenazadnje misliva, da nama ljudje sledijo z razlogom.
Zavedava se, da med seboj nismo enaki, zato je potrebno ponuditi raznovrstne predloge, a od najinih kriterijev ne odstopava. Zavedava se, da nosiva določeno odgovornost do ljudi, pa vseeno je tukaj ogromno dejavnikov na katere nimava vpliva. V preteklosti se je že nekajkrat zgodilo, da restavracija ni upravičila najinih pričakovanj, ki so v prvi vrsti povezane s tem kam želiva napotiti ljudi – takšne zgodbe se na koncu ne pojavijo na najinem profilu. Tega ne želiva obešati na velik zvon, saj nikomur ne želiva škodovati. Restavracije so v veliki meri družinska podjetja, posledično so kruh številnim otrokom in nespametno početje samo zato, ker nama nekaj ni všeč ni ok. Dava pa seveda jasno vedeti kjer midva vidiva pomanjkljivosti ter zakaj tega ne želiva objaviti ter upava, da v prihodnosti pride do izboljšav.
- Kako bi opisala gastronomsko ponudbo pri nas?
Gastronomska ponudba pri nas je po najinem mnenju iz leta v leto bolj bogata, sploh v naši prestolnici. Ljudje več potujemo, več doživljamo, posledično več tudi zahtevamo, kar se nama zdi, da pozitivno vpliva na ponudbo pri nas. Vidi se, da kuhalnico pogosto prevzemajo mlajši chefi z novodobnimi, svežimi idejami. Ravno to je čar sveta gastronomije – gre za umetnost skozi katero se lahko vsak izraža na svoj način, prostora je dovolj za vse! Več časa namenjajo tudi izobraževanju ter izboljšavam, kar pozitivno pozdravljava.
Težko rečeva, da v Sloveniji trpimo kakšno pomanjkanje, iz leta v leto rastemo. Zdi se nama pomembno, da ostajamo zvesti naši deželi ter v svetu kulinarike izpostavljamo bogastva, ki jih Slovenija ponuja. Po vsakem potovanju se vedno rada vrneva in do sedaj sva bila še vedno mnenja – pri nas je vse RES dobro!
- Kaj je za vaju tisto, kar dobro izkušnjo loči od slabe?
Verjeli ali ne – za naju dobro izkušnjo od slabe v prvi vrsti loči natakar. Na žalost precej podcenjen poklic v zadnjem času, gre namreč za obraz restavracije! Če bi vse skupaj razdelila v procente, je strežba večinski del, ki pri nama pretehta dobro izkušnjo od slabe. Seveda sedaj precej posplošujeva ampak… Ljudje kupujemo zgodbe, seveda je pogoj, da je hrana dobra – a predvsem v tiste boljše restavracije gremo ljudje po izkušnjo, novo znanje, na razvajanje. Za vse to po najinem mnenju poskrbi res dober natakar.
- Imata vsak svojo priljubljeno jed (ali kuhinjo) ali pa kaj česar resnično ne marata in nikoli ne bi poskusila?
Misliva, da oba brez zadržkov gojiva ljubezen do italijanske kuhinje. Je pa tako (predvsem Tomaž) je pripravljen poizkusiti čisto vse, Tina ima sicer nekatere zadržke a jih s časom lepo premaguje. Sva tudi zagovornika tega, da moramo v restavracijah vedno poizkušati nove jedi. Vsak izmed nas ima najljubšo jed, ampak kdo pravi, da te jedi ne more nadomestiti nekaj boljšega? Če ne poizkušamo ne bomo nikoli vedeli…
- Če bi morala izpostaviti 3 restavracije v Sloveniji, katere so tiste v katere bi se vračala vedno znova?
Verjetno najtežje vprašanje, ampak dajmo poizkusiti. Že od najinega prvega obiska je to zagotovo Restavracija Podfarovž v Vipavi. Posebna energija, odlična hrana, atmosfera, vrhunska strežba skratka pojdite poizkusit in se prepričajte sami!
Druga restavracija – Čompa na Trubarjevi v Ljubljani za vse ljubitelje mesa, noro! Še ena zelo posebna restavracija – Placito Risano. Zagotovo bi lahko izpostavila še marsikatero, ampak za več predlagava, da naju spremljate na najinih kulinaričnih dogodivščinah.
- Je še kakšen kotiček v Sloveniji, na katerega vaju vežejo res lepi spomini?
Ogromno lepih spominov imava iz slovenske Istre, Goriških Brd in Vipavske doline. Nekako nama je ta predel Slovenije kar najbolj pri srcu. Sicer pa zares rada odkrivava skrite kotičke, tako, da načeloma kjer sva skupaj tam je lepo.
- Glede na to, da imata na kulinaričnem področju vpliv, kaj je na tisto kar bi resnično rada vplivala?
Najina največja želja je med ljudmi vzbuditi več zanimanja za gastronomijo. Hrana, vino, ljudje, vse to so knjige z neskončno stranmi. Življenje je prekratko, da bi ves čas jedli eno in isto. Raziskujte, spoznavajte, odkrivajte, družite se! Posledično je najina želja zgraditi skupnost, ki bo gojila veliko spoštovanje do tistih, ki za nas ustvarjajo nepozabne jedi, trenutke, svoj dragocen čas namenijo nam. Globok poklon!
- Kaj je za vaju smisel življenja in kaj smisel vajinega dela?
Če se vrneva na začetek – smisel življenja za naju je ljubiti! Živeti je lepo, če si ljubljen, če ljubiš in to ljubezen deliš naprej. Smisel življenja je, da delaš kar imaš rad, slediš svojim sanjam in človeštvu vračaš za vse, kar so dobrega dali tebi.
Ker je Gremo jest nekaj kar rada počneva, misliva, da to opravljava dobro. Skozi to zgodbo ljudem dajeva del sebe in upava, da to lahko začutijo. V kolikor koga pri vsem tem navdihneva, navdušiva za svet gastronomije, še toliko bolje.
- Hrana je …
Ljubezen, ki združuje vse nas. Ne glede na to kdo si, od kod si.
